Egiptovsko ministrstvo za antikvitete je pred kratkim razkrilo, da so štiri neprecenljive sfinge z ovnovimi glavami, ki so jih arheologi odkrili pri templju Karnak v Luksorju, prepeljali v Kairo, kjer bodo stale v sredini enega najprometnejših krožišč prestolnice. Sfinge, ki bodo odslej delale družbo tamkajšnjemu obelisku, za zdaj v velikih lesenih zabojih še čakajo na uradno razkritje. Uradni datum ceremonije zaradi trenutne epidemije novega koronavirusa še ni bil določen.
Če to počnejo v Parizu in Washingtonu, zakaj ne bi še mi?
"Kadar obiščemo svetovne prestolnice, pa naj bo to Rim, Pariz, London ali Washington, lahko vidimo, da staroegipčanski obeliski krasijo njihove turistično najbolj oblegane trge," je minister za antikvitete Kaled El Enani komentiral v pogovoru za časopis Al Ahram. "Zakaj ne bi torej še doma naredili enako?" Na trg Tahrir so v tem duhu tako že lani prenesli 90 ton težek obelisk iz obdobja faraona Ramzesa II. Zdaj ga nameravajo še dodatno dvigniti, da bi "povečali njegovo zgodovinsko vrednost" in pritegnili turiste, je napovedal.
Egiptologinja Monica Hanna, pripadnica skupine, ki zaradi teh prenosov artefaktov toži ministrstvo, opozarja, da so sfinge v veliki nevarnosti. "Nameri nasprotujemo zaradi stopnje onesnaženosti na trgu Tahrir in pa v imenu integritete templja Karnak."
Arabski regionalni center za svetovno dediščino, veja organizacije Unesco, je prav tako nasprotoval selitvi, češ da je premikanje kipov z njihove izvirne lokacije v nasprotju z zavezo Egipta, da bodo varovali in ohranjali svojo dediščino.
Zakaj ne bi uporabili vsaj replik?
Za obnovo trga Tahrir ni bilo nobenega javnega razpisa; nasprotniki trenutnega načrta opozarjajo, da bi bile lahko enako učinkovite replike, ali pa da bi lahko umetniško delo naročili kakemu sodobnemu umetniku.
Minister pri projektu poudarja predvsem korist za turizem in minimizira škodo za kulturno dediščino. Obelisk so po njegovih besedah vzeli iz "odročnega dela templja", sfinge pa "niso bile del slavne kompozicije pred vhodom".
Tahrir: beseda, ki je odmevala po svetu
Trg, na katerem je daleč najprometnejše križišče v mestu, ima seveda tudi simbolično težo. Tahrir – beseda pomeni "osvoboditev" – je bil leta 2011 epicenter protivladnih demonstracij, ki so na koncu zrušile avtokratskega predsednika Hosnija Mubaraka. Mestni trg je v tistem obdobju postal zbirna točka milijonov Egipčanov, ki so se proti varnostnim silam bojevali za nadzor nad mestom.
V obdobju od leta 2013, ko je z vojaškim udarom na oblast prišel trenutni predsednik, Abdel Fatah Al Sisi, je trg ohranil svoj simbolični pomen – tudi ko so začeli v Egiptu preganjati opozicijo in prepovedali proteste. Ko je vlada pred sedmimi leti napovedala, da bodo na trgu postavili spomenik 900 žrtvam vstaje, so aktivisti zagrozili, da ga bodo uničili. Lani je bil že manjši protest na tej lokaciji povod za popolno zaporo trga in okoliškega območja, ker je bila nevarnost ponovne vstaje prevelika.
"Pomanjkanje spoštovanja do živih in mrtvih"
Profesor politologije na Ameriški univerzi v Kairu Rabab El Mahdi je za The Guardian pojasnil, da je selitev kipov pomenljiva gesta: razkriva namreč, da skušajo oblasti zabrisati in v pozabo potisniti nedavno zgodovino. "Novejši spomin, ki je v številnih ljudeh še kako živ, skušajo prekriti z nečim zgodovinskim, kar nima političnih konotacij."
In v resnici iz Kaira že vrsto let izginjajo dokazi o dogodkih iz leta 2011. Mestne oblasti sproti brišejo murale in grafite, del trga pa so tudi "skrili" za vhod ogromne nove parkirne hiše. Mahdiju se zdi ideja, tja postaviti sfinge, naravnost neokusna: "To izkazuje pomanjkanje spoštovanja do ljudi, ki so bili priča revoluciji in jo dojemajo kot del novejše zgodovine, ter pomanjkanje spoštovanja do mrtvih – vključno z antikvitetami."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje