Vinci Vogue Anžlovar bo skoraj trideset let po tem, ko je režiral prvi celovečerec samostojne Slovenije, Babica gre na jug, letos poleti začel snemati "drugi del trilogije": film ceste Dedek gre na jug. Na "pustolovščino življenja" se bosta pod njegovo taktirko podala starejša glasbenika, ki iščeta nekdanjo ljubico.
Anžlovarjev projekt je eden od štirih igranih celovečercev, ki jih bomo v Sloveniji začeli snemati v tem letu. Izpostaviti velja prvenec režiserke Rahele Jagrič Pirc z naslovom Vesolje med nami. Dramo o odraščanju bodo snemali v filmsko še neizkoriščenem miljeju Kostanjevice na Krki, "vesolje" iz naslova pa je metaforični prepad med ljudmi, ki ga bo na lastni koži po selitvi iz Kanade izkusil temnopolti najstnik Tobi.
(Treba je povedati, da sta med šestimi igranimi celovečerci, ki jih je SFC potrdil na razpisu v letu 2019, kar dva prvenca v režiji žensk. Poleg Jagrič Pirc je sofinanciranje SFC odobril tudi Maji Prelog, ki bo v avtorskem projektu Cent'anni s kamero spremljala ekstremni kolesarski podvig svojega partnerja.)
Sedem let po huronski uspešnici Gremo mi po svoje 2 Miha Hočevar spomladi začenja snemanje Skritih ljudi, samoironične zgodbe o "majhnih" narodih v veliki Evropi. Pravljična drama o prijateljstvu med 50-letnim Islandcem in 35-letnim Slovencem bo zgodba o iskanju izbrane družine med marginaliziranimi, spregledanimi posamezniki.
Jeseni Marko Šantič s snemanjem filma Zbudi me odpira pereče vprašanje ksenofobije in islamofobije v slovenskem prostoru; raziskoval bo naelektreno ozračje med jeseniškimi "domorodci" in muslimanskimi priseljenci, ki v Sloveniji živijo že tretjo generacijo.
Finančna sredstva za film se povečujejo, a (pre)počasi
Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je na današnji novinarski konferenci povedala, da so sredstva, ki jih je letos prejel SFC, resda za spoznanje višja od lanskih, a je ob tem spomnila na sklep, ki ga je novembra 2018 sprejel odbor za kulturo: sredstva za javno agencijo za film naj bi do leta 2022 povišali na 11 milijonov evrov. Zdaj smo že na polovici te časovnice, SFC pa je iz državnih sredstev letos dobil "samo" pet milijonov in pol evrov. Bučar po lastnih besedah "ni popolnoma pesimistična", opozarja pa, da SFC svojo strategijo razvija na predpostavki enajstih milijonov.
Čas je za prenovo sistema odločanja o filmih
Ta strategija za obdobje 2020–24 obsega štiri prednostne cilje: prenovo in posodobitev sistema odločanja o nacionalnem filmskem programu; kulturno raznoliko letno filmsko produkcijo, profesionalizacijo filmskega okolja in razvoj talentov; povečanje dostopnosti filmskih vsebin in razvoj občinstev ter učinkovitejšo promocijo in trženje slovenskega filma v mednarodnem okolju.
Ne bomo dobili epskega filma ob 30-letnici države
Naslednje leto bomo zaznamovali 30 let od osamosvojitve Slovenije, Slovenija bo predsedovala Svetu Evrope, približujeta se tudi knjižna sejma v Bologni in Frankfurtu, kjer bo Slovenija država gostja. Na mestu bi bilo, opozarja Nataša Bučar, ob jubileju države posneti visokoproračunsko kostumsko dramo o zgodovini slovenskega naroda – a s trenutnimi sredstvi, ki omogočajo le manjše filme, kaj takega preprosto ne bo mogoče. Prav tako vzporedno s frankfurtskim sejmom ne bomo dobili nobene visokoproračunske adaptacije kake literarne klasike, čeprav bi bil tak "spomenik prostoru in času" po mnenju direktorice primeren.
Baza slovenskih filmov: "Slovenski film. Na enem mestu."
Najpomembnejša letošnja novost na področju slovenskega filma pomeni velik korak v smer dostopnosti: v beta različici so že zagnali "slovenski odgovor na IMDb", t. i. Bazo slovenskih filmov. Gre za prvo nacionalno spletno platformo, na kateri so dostopne informacije o slovenski filmografiji od njenih začetkov do danes, od profesionalne do amaterske produkcije – podatke še redno dopolnjujejo, je pa že zdaj v arhivu 4658 naslovov. Še pred koncem meseca bodo dodali možnost naprednega iskanja, objavljali bodo tudi s slovenskim filmom povezane strokovne članke in zgodovinske materiale (npr. prospekte in plakate), dolgoročna vizija pa je celo, da bi BSF postal platforma za ogled slovenskih filmov.
Slovenski film v multipleksu – 365 dni v letu
V sodelovanju s Kolosejem SFC začenja projekt Dvorana slovenskega filma: edini ljubljanski multipleks bo od 6. februarja naprej čisto vsak dan predvajal (najmanj) en slovenski film. V izboru, ki ga sestavljajo sodelavci Koloseja, bodo tako novi slovenski filmi kot reprize celovečercev iz preteklih let. Projekt se je rodil iz razmisleka, kako povečati dostopnost in pomembnost slovenskega filma v domovini. Prvi predvajani film bo 6. 2. komedija Jebiga (2000) scenarista in režiserja Mihe Hočevarja.
Vojnović, Möderndorfer in Luzar v leto stopili delovno
V letu 2020 bo končanih osem celovečernih igranih filmov, med katerimi so trije prvenci. Eden je že omenjeni film Cent'anni Maje Prelog, drugi je "Goli v sedlu po slovensko", Jezdeca v režiji Dominika Menceja, ki je s študentskim filmom Prespana pomlad leta 2014 na Festivalu slovenskega filma zasenčil veliko bolj uveljavljene kolege.
Letos bo dokončana tudi srhljivka z elementi črne komedije Inventura, ki nastaja v režiji Darka Sinka. Vinko Möderndorfer bo dokončal film Zastoj, zgodbo dveh parov, ki ju usodno poveže tragična nesreča, Goran Vojnović pa film Nekoč so bili ljudje, v katerem protagonista "po nesreči" ukradeta tovornjak, poln beguncev.
Miroslav Mandić bo končal napovedani Sanremo, ki se ukvarja s težko temo demence, Matevž Luzar črno-belo dramo Orkester, Robert Črnelč pa eksperimentalni film Ptičar. Obetajo se še trije dokumentarci: Krvno maščevanje v režiji Marije Zidar, Antigona - kako si upamo!, ki ga po motivih Trojnega življenja Antigone Slavoja Žižka režira Jani Sever, ter Septembrska klasa, v katerem Igor Šterk predstavi moške, ki so služili vojaški rok na Visu.
Dotakniti se je treba tudi razpisov v letu 2019. Zapisali smo že, da je SFC podprl dva prvenca mladih režiserk, Rahele Jagrič Pirc (Vesolje med nami) in Maje Prelog (Cent'anni), ki jima je skupaj namenil skoraj pol milijona evrov. Malo manj kot dva milijona sredstev pa si bodo razdelili še štirje igrani celovečerci. Kapa režiserja Slobodana Maksimoviča bo družinski film z močno socialno noto v skoraj dickensovski maniri, Šterkijada pa portret družine Jureta Šterka, prvega Slovenca, ki je sam objadral svet. Režiral ga bo seveda njegov sin Igor Šterk.
Žiga Virc si je 480 tisočakov zagotovil s črnohumorno zgodbo Poslednji heroj, ki ironizira tipično slovensko levo ali desno ideologizacijo zgodovine (pa tudi ideologijo potrošništva), Ivan Gergolet pa slabih 400 tisočakov z dramo Mož brez krivde, ki bo problematizirala dolgoletno delo v prostorih, kjer je bil prisoten azbest, in bolezni, ki temu sledijo.
Obetata se tudi nova celovečerna dokumentarca – režiser Igor Vrtačnik bo v filmu Skozi moje oči predstavil turbulentno zgodbo Vena Pilona, Jurij Gruden pa bo v filmu Izza bitne zavese predstavil zgodbo podjetja Iskra Delta Computers.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje