Zbirka, na katero so policisti – v okviru neke čisto nepovezane preiskave – naleteli za dvojno steno v domu Carlosa Olivaresa, buenosaireškega trgovca s starinami, bo za javnost na ogled od prihodnjega meseca naprej. Takrat bo muzej namreč spet odprl vrata po nedavni prenovi, ki je stala štiri milijone in pol dolarjev.

Sorodna novica Nacistične relikvije pod streho argentinskega muzeja holokavsta

Na predstavitvi za medije je direktor muzeja Marcelo Mindlin posebej poudaril, da je bilo "dokazano", da so predmeti avtentični in iz obdobja druge svetovne vojne. Na glas je ugibal, da so jih v Argentino najverjetneje prinesli ubežni nacisti – zgodba, ki se žal lepo ujema z zgodovino Argentine kot zatočišča za vojne zločince. (Po padcu tretjega rajha sta v Južno Ameriko med drugim pobegnila Adolf Eichmann in Josef Mengele.)

O dragoceni najdbi so poročali mediji po vsem svetu, tudi naš. Dvom o njej zdaj zasaja mnenje nemškega strokovnjaka, ki so ga Argentinci povabili, da bi ocenil vrednost najdenih predmetov.

Stephen Klingen z münchenskega osrednjega inštituta za umetnostno zgodovino je presodil, da gre pri 83 razstavljenih predmetih bodisi za čiste ponaredke ali pa v resnici za predmete iz tridesetih let 20. stoletja, ki pa jim je nekdo šele pozneje dodal svastike in druge nacistične embleme. "Predmete lahko razstavijo kot ponaredke, a ne povejo nam ničesar novega o nacistični dobi," je bil Klingen nedvoumen v izjavi, ki jo je podal za britanski The Guardian.

"Ilustrirajo neko obdobje"
Kljub tem ugotovitvam Museo del holocausto še vedno načrtuje razstavo manjšega izbora najdenih predmetov, češ da imajo še vedno neko poučno vrednost. "Gre za originalne predmete – pa čeprav so bili pozneje modificirani," vztraja predstojnik Jonathan Krszenbaum. "Priprava za merjenje lobanje je v resnici iz obdobja nacizma ali pa iz obdobja pred nacizmom. Čeprav so mu svastiko dodali pozneje, ima še vedno didaktično vrednost, ker ponazarja obsedenost nacistov z vprašanji rase."

Argentinci že dolgo vedo, da nimajo originalov
Klingen sicer pravi, da je "šokiran" nad postopanjem argentinskih oblasti. Načelnik zvezne policije Néstor Roncaglia in ministrica za varnost Patricia Bullrich, ki sta oba prisostvovala na prej omenjeni tiskovni konferenci, sta menda od njega že lani dobila strokovno oceno, da gre skoraj v vseh primerih za ponaredke. Poročilu na osmih straneh je priložil adendum na kar 280 straneh, kjer za vsak predmet posebej pojasni, kako je ugotovil neavtentičnost.

Naprava za merjenje lobanje je bila na primer izdelana med letoma 1890 in 1910, navaja poročilo, in ni na noben način povezana z nacizmom. Ob njej je sicer ploščica, ki lastništvo pripisuje Uradu za rasno politiko (Amt für Rassenpolitk), a ta del artefakta je ponarejen. Urad s tem imenom v resnici sploh ni obstajal.

Kaj je sploh pravo?
Klingen meni, da je avtentična samo peščica predmetov, ki pa zgodovinsko nimajo pretirane vrednosti – na primer škatla za orodje iz tovarne streliva Mauser, del minometalca, sončna ura s svastiko in nekaj doprsnih kipov Hitlerja. "A ker nismo smeli narediti analize uporabljenih materialov, moje zagotovilo avtentičnosti ne more biti dokončno," opozarja.

Lastnik zbirke Carlos Olivares trenutno čaka na sojenje; obtožen je, da naj bi podkupoval carinike in tako v Argentino tihotapil starine iz Azije in Afrike. Na vprašanje, ali imajo predmeti izza njegove dvojne stene kako zgodovinsko vrednost, Klingen nedvoumno odgovarja: "Ne, absolutno ne."