Prenovljena Literatura ima nekoliko večji format, naslovnice pa bodo soustvarjali mladi slovenski vizualni umetniki in umetnice. Prenovo notranjosti je zasnoval njihov likovni urednik Zoran Pungerčar.

Vam gre font v reviji lahko na živce?
V današnjem pogovoru, ki so ga naslovili Kroji knjig in literarnih revij: obleka po meri, bodo sodelovali Pungerčar, Lucija Stepančič, Petra Černe Oven, Andrej Hočevar in Maja Šučur, odgovorna urednica revije. Med drugim se bodo v pogovoru spraševali: Je sprememba formata literarne revije njena gotova smrt? Vam gre font v njej lahko na živce? Vas je kakšno knjižno oblikovanje tako odvrnilo, da ste ogorčeni zapustili knjigarno praznih rok? Se (slovenske) knjige zaradi kakovostnih naslovnic res kaj boljše prodajajo? Vam je kakšna knjiga razpadla? So slovenske založbe pri sprejemanju odločitev o knjižnem oblikovanju premalo ambiciozne?

Sorodna novica "Kajti vse je fikcija in fikcija je vse": deseta izvedba Prepišnega uredništva

V novi številki na več načinov osvetljujejo tematiko, v uvodniku denimo Andrej Hočevar opozarja, da odnos med oblikovalskimi rešitvami in vsebinskimi zasnovami (ali še bolj njihove diskrepance) razkrije včasih še največ o tem, kako neka kultura oziroma stroka razume samo sebe.

Maja Šučur je ob prenovi revije za MMC delila misli, ki novosti razgrinjajo tudi skozi osebno zgodovino. "Ko je v domač poštni nabiralnik prispela vsakič sveža Literatura, sama pa nisem več živela na naslovu svoje družine, mi je mama redno sporočala, da je spet prispela tista moja knjiga," je opisala.

"Enkrat na mesec sva – kot se med starši in otroki rado zgodili – tako imeli vsakič isti pogovor, v katerem sem jaz zavzdihnila, da saj ve, da gre za revijo, ona pa je vsakič rekla, aja, seveda, oprosti, ampak če je videti kot knjiga, ko jo odpreš, se bere kot knjiga." Nauk te drobne peripetije po njenih besedah ni, da mame (še vedno) spreminjajo svet, ponazarja le "očitek", s katerim so se na LUD Literatura v preteklosti večkrat soočali, in sicer da je naša revija pravzaprav videti kot knjiga.

Ker jih to ni posebej motilo, pa tudi iz navade, da se osredotočajo predvsem na vsebino revije, obliko pa puščajo malo bolj ob strani, tega kot uredništvo dolgo niso zares prevprašali. "Ob odločitvi, da prvo letošnjo številko posvetimo temi oblikovanja knjig, pa je postalo jasno, da ne moremo kritično kukati pod tuje predpražnike, ne da bi najprej pometli pred svojim pragom. Kar nekaj uredniškega zagona je bilo potrebnega, da smo v društvu sprejeli nekaj ključnih predlogov oblikovalca Zorana Pungerčarja, ki ni pristal na lepotne popravke, temveč si je zamislil celostno prenovo."

"... da revija neha izgledati kot knjiga"
Pungerčar, ki je poskrbel za novo podobo, pravi, da se mu je najbolj pomembno zdelo, da revija končno dobi revijalni prelom in da neha izgledati kot knjiga.

"Za to je bila ključna sprememba formata, izbrali smo namreč nekoliko večji format, ki vpliva tudi na večje možnosti znotraj preloma in mreže strani. Revija je sestavljena iz različnih vsebinskih poglavij, ki so tako dobila vsaka svoje oblikovalske elemente, skozi katere lahko bralka že na prvi pogled vidi, kje se določen sklop začne ali konča. S tem se v revijo vneseta ritem in struktura. Glavno vizualno sredstvo revije je še vedno besedilo, fotografije se pojavljajo izjemoma pri določenih rubrikah, zato so potrebni različni tipografski posegi, da se prelom ne začenja zlivati v enolično gmoto besedila."

Drugi dve opazni spremembi pa sta, kot pravi, zagotovo naslovka in dodatna barva, ki se pojavlja skozi posamezno številko. Dela za naslovnice bodo za vsako številko prispevali različni slovenski vizualni umetniki in umetnice. "S tem revija dobi večjo avtorsko noto in opaznost," poudarja.

Maja Šučur še dodaja, da so korake sprejeli ne zgolj z zavedanjem o pomenu in vlogi vizualne kulture v današnji družbi, ampak tudi z idejo po povezovanju literature (z veliko in malo začetnico) z drugimi umetniškimi polji, pa tudi z močno željo, da bodo z novo preobleko k branju revije in navsezadnje pisanju zanjo pritegnili tudi čim več mladih. "Želimo si skratka, da bi tako s kakovostnimi vsebinami kot z dobrim oblikovanjem ne le pritegnili pozornost sodobnega premišljevalca oziroma premišljevalke sveta, ampak da bi jih tudi na dolgi rok obdržali."