Oglas
Madžarsko opero so ob podpori avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa gradili med letoma 1875 in 1884, odprli pa so jo 27. septembra. S slavnostnim programom ob odprtju so poudarili pomen operne hiše za madžarsko kulturo, saj je občinstvo spremljalo del opere Hunyadi Laszlo madžarskega skladatelja Ferenca Erkla (1810-1893), sicer tudi skladatelja madžarske himne, čigar kip tudi stoji pred operno hišo. Repertoar pa je ponudil tudi del Wagnerjevega Lohengrina. Program je madžarska opera ponovila tudi zadnji konec tedna ob praznovanju 125-letnice svojega obstoja.
Neorenesančni arhitekturni program Miklosa YblaMadžarska državna opera velja za eno najlepših srednjeevropskih opernih hiš. V neorenesančnem slogu so jo zgradili po načrtih arhitekta Miklosa Ybla, vodilnega madžarskega arhitekta 19. stoletja, ki je po študijskem postanku v Italiji sklenil s sklicem na italijansko renesanso oživiti budimpeštansko arhitekturo. V podobnem slogu kot operno hišo je Ybl med drugim zgradil tudi baziliko svetega Štefana, eno izmed kril kraljeve palače in carinsko palačo, v kateri danes domuje Korvinova univerza.
Gustav Mahler in Otto Klemperer v madžarski operi
Omenili smo že Ferenca Erkla in njegov kip pred operno hišo, zato dodajmo, da pred opero stoji tudi kip Franza Liszta, ki še vedno velja za največjega madžarskega skladatelja. Z budimpeško opero sta povezani še najmanj dve veliki osebnosti klasične glasbe 20. stoletja. Prvi je skladatelj in dirigent Gustav Mahler, ki je med drugim na začetku svoje kariere deloval tudi v ljubljanski filharmoniji in ki je madžarsko opero umetniško vodil med letoma 1887 in 1891. Drugi pa je Otto Klemperer, ki velja za enega največjih dirigentov 20. stoletja in ki je za program madžarske opere skrbel med letoma 1947 in 1950.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje