"Nekateri segmenti so bili na posameznih razstavah že videni, vsekakor pa niso še nikoli bili predstavljeni v tako enoviti obliki kot tu, saj je bila ekspresivna figuralika pogosto izrinjena iz uradne verzije zgodovinarjev, dostikrat so ta dela tudi pri samih avtorjih obtičala v kotu ateljeja in zato jih zdaj s toliko večjim veseljem vlečemo na plan," je na novinarski konferenci ob odprtju razstave pojasnila direktorica Umetnostne galerije Maribor (UGM) Breda Kolar Sluga.

Pri postavitvi galerije so sodelovale institucije iz vse Slovenije, veliko del pa so neposredno prispevali sami avtorji. Gre za dela, ki so začela nastajati ob koncu 60 let 20. stoletja in jih družijo uporaba podob množične kulture, osredotočanje na sodobne vsebine, celo skok v polja popularnega okusa. V procesu so se te umetnine pogosto naslanjale na fotografijo, v formi pa poudarjale ploskost in frontalno predstavitev.

Kustosinja razstave Petja Grafenauer je poudarila, da je pri študiju umetnostne zgodovine pogrešala določena obdobja slovenske umetnosti. "Govorim o umetnosti, ki je povezana z množičnimi mediji, urbano kulturo, trgovino, proizvodnjo. Pokazalo se je, da ta umetnost ne samo da obstaja, ampak da je je precej. Ni bila pa nikoli predstavljena kot neka enovita linija," je pojasnila. Umetniki sami pravzaprav tega svojega obdobja ne cenijo, je dodala.

"Obdobje pooseblja Boštjan Hladnik"
To vrsto umetnosti so ustvarjali tudi umetniki, ki jih na prvi pogled nikoli ne bi uvrščali v pop, na primer Gabrijel Stupica, Marij Pregelj, Tone Kralj in Metka Krašovec. Na razstavo so med drugim vključeni še Franc Mesarič, Franc Novinc, Duba Sambolec, Tinca Stegovec, Zmago Jeraj, Avgust Černigoj, Andrej Jemec, Boris Jesih, Franc Mesarič, Janez Bernik, Lojze Logar, Matjaž Schmidt, Stane Jagodič in Stane Kregar.

Tematike, ki se jih med drugim lotevajo, so materializem, množična potrošnja, moda, erotika, smrt in ekologija. Ob slike je sokustos in oblikovalec razstave Vasja Cenčič postavil določene predmete iz tistega obdobja, med drugim moped ter filme režiserja Boštjana Hladnika, ki je po besedah Cenčiča celo življenje delal samo pop art.

Gradivo je v večji meri prvič na ogled javnost, razstava pa je nastajala več kot dve leti. Vključenih je okoli 60 avtorjev s skupno več kot 120 deli, ki so postavljena na ogled ob drugih kulturnih produktih iz časov socialistične Jugoslavije. Ena galerijska soba je posvečena samo portretom. Razstava bo na ogled do konca marca 2017.