V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu je bila na ogled 47. premiera gledališča, ki jo je konceptualno, režijsko in scenografsko zasnoval njegov ravnatelj, Matjaž Berger.

Z ekstrapolacijo fragmentov iz besedil Heraklita in Zenona vzpostavi koordinate za plesno uprizoritev, ki izkoristi podobotvornost gledališkega prostora za konkretizacijo predsokratskega idejnega horizonta. Koncepte gibanj dveh velikih filozofov predstava spravi v boj, kjer se zaprto gibanje sooča z odprtim v razvijanju "konkavno-konveksnega iktusa" do točk, kjer refleksija dobi svojo podobo.

Uporaba besede iz zgodovine filozofije tu ni neumestna ali duhamorna, temveč v estetsko izpiljenem delu dobiva nove razsežnosti, kjer misel rezonira ob lepoti. Ob izhajanju iz velikih besedil preteklosti Berger ne ustvarja le bežnih pogojev za ilustracijo, temveč svoje uprizoritve zasnavlja s pretanjeno ozaveščenostjo o zmožnosti mišljenja skozi gledališče. Daleč od bežne estetizacije filozofskih tekstov se na odru skozi gledališko-plesno raziskavo posveti nadgradnji refleksije skozi materijo njemu lastnega medija.

V številnih pogledih gre za tipično delo iz novomeškega gledališča. Temni barvni toni, zamejen kolorit rdeče-modro-vijoličastih odtenkov, sol, mladoletne baletne plesalke in odrasli v elegantnih dotalnih predpasnikih. V predstavi izstopa zlasti bogata multimedijska vsebina, ki jo je zasnoval Gašper Brezovar. Na dveh zaslonih smo priča lepotam abstrakcije, ki baletnim točkam dodajajo nove dimenzije v podobah fraktalov, zemljevidov, anatomskih prerezov in animiranih miselnih figur v izjemno kakovostnem prikazu, ki krepi prevpraševanje dinamike na odru. Dve plazmi, ki občasno zaživita skupaj z isto slikovno vsebino, včasih pa ustvarjata kontrapunkt, sta skupaj z živimi figurami poenoteni s širšo projekcijo, ki pokriva celotno ozadje odra.

Predstava, ki traja le štirideset minut, je zelo dovršena in v kratkem času ponudi veliko. Oder se spremeni v prizorišče dinamične podobe, ki v štiridesetih minutah raziskovanja gibanja preide od človeške do kozmične dimenzije. Na vrhuncu oder prekrije zastor, pod katerim je mogoče videti le plešoče noge otrok, ki se jim v skoraj iluzionistični maniri pridružijo še njihove glave in zaidemo v podobo kozmosa, kjer se planeti in galaksije vrstijo v pomikanju skozi premikajoči se stožer koncentričnega gibanja. Predstava se odlikuje z izjemno estetsko izpiljenostjo in je v tem pogledu eno izmed najbolj uspelih del v režiserjevem opusu, ki kliče k ponovnemu gledanju.

Zasedbo sestavljajo Pavle Ravnohrib, Ana Pandur Predin in baletne plesalke Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Lana Voljč, Lara Matea Ivančič, Larisa Počič, Margareta Grujić, Maryia Kavaliova, Nadja Černe, Nina Slabe in Sara Žervanov. V posamezni uprizoritvi nastopijo štiri balerine, ki v odnosu s starejšima nastopajočima na zrnati podlagi delujejo skladno in elegantno v vizualno impresivni celoti.

Koreografija pod vodstvom Ane Pandur Predin izhaja iz koncepta razdelitve, ki posamezen baletni par podredi enemu izmed konceptualnih horizontov. Na eni strani Heraklit, na drugi Zenon. Deklice vzpostavljajo in prekinjajo simetrične strukture v poizkusu izumljanja gibanja, ki bi bilo lastno utelešeni misli. Revolucija idej suče telesa, ki se občasno odcepijo iz parov in ustvarjajo interpunkcije, ki onemogočajo, da bi koreografija ostala na shematični razdelitvi. Telesa plesalk igrivo vstopajo v plesne odnose, v katere jih vpenjata figuri dveh velikih filozofov in postajajo "transverzala Nietzschejevega čezčloveka", do katerega nas vodi že v naslovu uporabljeno tekstualno jedro.

Predstava, ki ima za cilj uvesti mlajšo populacijo v predsokratsko filozofijo, je prišla na oder pravi čas, potem ko smo pred kratkim dobili nov, celovit prevod fragmentov predsokratskih mislecev. S tem Anton Podbevšek Teater kot po navadi poleg gledališkega goji še že sicer bogato filozofsko dogajanje v naših krajih. Predstava, ki je kljub navidezni miniaturnosti eden izmed najboljših členov dozdajšnjega Bergerjevega opusa, kaže na plodno delo v novomeškem gledališču in vzbuja pričakovanja za program prihodnjega leta.

Predstavo bo mogoče videti še na sedmih uprizoritvah; 29. in 30. decembra ter 5., 6., 12. in 13. januarja.