Kriminalka Dekle A ameriške pisateljice Abigail Dean je v prevodu Marka Bogataja izšla pri založbi Učila International. Gre za prvenec, ki ga mednarodna založniška srenja omenja kot eno največjih odkritij tega leta. Knjiga je že prevedena v številne jezike, glede na napovedi bodo po njej posneli tudi televizijsko serijo, ki jo bo režiral Johan Renck, znan po čislani seriji Černobil.

Skozi knjigo sledimo dekletu Lex Gracie, ki je pobegnilo in rešilo starejšega brata in mlajše sorojence iz hiše groze. Očetu ni uspelo uiti iz hiše groze, ki jo je ustvaril, mati pa je končala za rešetkami. Tam mati tudi umre in družinsko hišo zapusti otrokom.

"Lex ne more več bežati pred svojo preteklostjo. Skupaj s sestro Evie namerava t. i. Hišo groze spremeniti v nekaj dobrega. Še prej pa se mora sporazumeti s sorojenci ter se spoprijeti in pomiriti z otroštvom, ki so ga preživeli," so vsebino povzeli pri založbi.

Želja po obvarovanju človeštva pred poneumljenjem
Delo Epidemija pametnih telefonov; Nevarnosti za zdravje, izobraževanje in družbo podpisuje Manfred Spitzer, vodja psihiatrične univerzitetne klinike in transfernega centra za nevrološke znanosti in učenje v Ulmu v Nemčiji. Knjiga je v prevodu Aleša Učakarja izšla v sozaložništvu Mohorjeve Celovec in Mladinske knjige.

Leta 1958 rojeni avtor, ki je slovenskim bralcem poznan tudi po knjigi Digitalna demenca, v novi knjigi na podlagi znanstvenih raziskav dokazuje, da nebrzdana uporaba pametnih telefonov škoduje zdravju, ovira izobraževanje otrok in mladine in ima hude posledice tudi za našo družbo. Kritično razčlenjuje tako imenovano "digitalizacijo", ki ima, kakor vsak pojav, tudi slabe posledice, v tem primeru zlasti za naše otroke in mladostnike.

Pametni telefoni so v preteklem desetletju osvojili svet z nepredstavljivo hitrostjo in močno spremenili življenje za skoraj štiri milijarde ljudi, le redki pa opozarjajo na negativne posledice čezmernega uporabljanja pametnih telefonov, zlasti za otroke in mladino. Kot so zapisali v Süddeutsche Zeitungu, ima Spitzer "veliko željo, da obvaruje človeštvo pred poneumljenjem, ki neizogibno grozi zaradi računalnikov, telefončkov, televizije in avtomobilskih navigacij".

Odisejada prelitja romana v strip
Roman Srce teme poljsko-britanskega avtorja Josepha Conrada, ki je prvič izšel leta 1899, je Peter Kuper prelil v strip, ki ga je prevedel in priredil Primož Čučnik. Delo je izšlo v zbirki Littera picta založbe LUD Literatura, v kateri se srečujeta literatura in strip. Roman je med drugim navdihnil kultni vojni film Francisa Forda Coppole Apokalipsa zdaj! iz leta 1979, štiri desetletja pozneje pa še ameriškega striparskega mojstra Kuperja. Gre za leta 1958 rojenega avtorja, ki podpisuje več kot dva ducata objav, med katerimi najdemo tudi priredbe zgodb Franza Kafke, ki so lani izšle pri Forumu Ljubljana.

"Kuper v predgovoru pojasni, da je bilo delo na stripovski interpretaciji odisejada, sporni roman je leta 1975 nigerijski pisatelj Chinua Achebe označil za rasistično delo, zato je Kuper ob prirejanju 'obravnaval tudi bolj zamegljene in odbijajoče vidike knjige, ne da bi s tem skušal izničiti to, kar jo uvršča v kanon velike literature'," so zapisali pri založbi LUD Literatura.

Popotovanje v srce teme, razgrnjeno na kar 160 straneh, vzbuja srh s svojo temačnostjo in prvinskostjo, so še dodali pri založbi. "Kuperjeva stripovska priredba ni samo zmagoslavje risarske umetnosti, ampak ponuja tudi prepričljivo literarno interpretacijo," pa je v predgovoru zapisala Maya Jasanoff.