Stavbo restavracije s teraso so v Potsdamu, ki leži dobrih 20 kilometrov jugozahodno od Berlina, zgradili v 70. letih minulega stoletja, torej v obdobju Nemške demokratične republike (NDR). Restavracija Das Minsk je bila priljubljeno zbirališče in prizorišče dogodkov v tem mestu, a je po padcu Berlinskega zidu pristala na robu propada, piše Deutsche Welle (DW).

Še en uspešen muzej istega ustanovitelja?
Nemški podjetnik in podpornik umetnosti Hasso Plattner je pred tremi leti odkupil lokacijo od mesta. Poskrbel je za prenovitev stavbe in jo spremenil v muzej, posvečen prav vzhodnonemški umetnosti. Muzej oziroma Hiša kulture Minsk v Potsdamu je svoja vrata za javnost odprla konec septembra letos.

To je že druga muzejska ustanova Fundacije Hasso Plattner, in sicer po muzeju Barberini, ki ga je ustanovitelj rekonstruiral po istoimenski baročni palači prav tako v Potsdamu. Od leta 2017 se ljubitelji umetnosti zgrinjajo v muzej Barberini, da bi si ogledali zbirko impresionistov v Plattnerjevi lasti. In kot piše DW, ima tudi Minsk s svojo zbirko vzhodnonemške umetnosti potencial, da bi postal prav tako priljubljen. In tako kot v zgodnjih letih restavracije Minsk bo prizorišče gostilo tudi koncerte, literarne večere in predstave.

Vzhodnonemška umetnost v mednarodnem kontekstu
Predstavitev del v Minsku se začne s sopostavitvijo moderne in sodobne umetnosti. Razstavi Wolfgang Mattheuer: Sosed, ki želi leteti in Stan Douglas: Potsdamski vrtovi osvetljujeta temo krajine z različnih zornih kotov. Po besedah direktorice muzeja Paole Malavassi je njihov cilj umestitev vzhodnonemške umetnosti v mednarodni kontekst.

Na razstavi del vzhodnonemškega slikarja, grafika in kiparja Wolfganga Mattheuerja (1927–2004) je na ogled 31 platen, pri čemer jih približno polovica prihaja iz Plattnerjeve zbirke. Na razstavi kanadskega vizualnega umetnika Stana Douglasa (1960) pa so na ogled fotografije, na katerih je ujel trenutke prehajanja letnih časov na vrtičkih v Potsdamu v letih 1994 in 1995. Douglas je za svoj film The Sandman iz leta 1995 v znamenitem studiu Babelsberg v bližini Potsdama, ki velja za najstarejši studio večjega obsega na svetu, rekonstruiral vrtove pred in po padcu Berlinskega zidu.

Široko spiralasto stopnišče je eden izmed elementov, ki pri rekonstruirani stavbi spominjajo na staro restavracijo Minsk. Kavarna z velikimi panoramskimi okni v zgornjem nadstropju vabi obiskovalce, ki si sicer lahko ogledajo razstave v dveh velikih prostorih in majhnem kabinetu, primernejšem za neposredno primerjavo umetniških del. Zunanjosti stavbe pa ne krasi več filigranska steklena mozaična plošča, stvaritve arhitekta Karl-Heinza Birkholza. Kot je zapisal novinar časopisa Berliner Zeitung, je mozaik spominjal na belorusko tradicionalno vezenje.

Nekdanje "nacionalnih" restavracije
Minsk je bil namreč ena tistih tipičnih "nacionalnih" restavracij, ki so bile v 70. letih posejane po vseh okrožnih mestih NDR-a. Ena v Leipzigu se je denimo imenovala Kijev, v Berlinu je bila restavracija Moskva, Rostock pa se je ponašal z restavracijo Riga. Potsdam je bil pobraten z glavnim mestom Beloruske sovjetske republike Minsk, v katerem pa je delovala restavracija Potsdam. Na jedilnikih teh gostinskih obratov so bile značilne jedi iz partnerskih držav, v restavraciji Minsk je bilo torej mogoče naročiti beloruske specialitete.

Gradbeni material iz Belorusije
Za ureditev notranjosti restavracije Minsk je po pisanju Berliner Zeitunga že takrat poskrbel umetniški kolektiv. Gradbeni material so pripeljali iz Belorusije, vključno z žganim marmorjem za vhodni prostor, bakrenimi svetilkami in rezbarijami iz dragocenega beloruskega močvirskega hrasta za samo restavracijo. In tako se stavba še danes ponaša s svojo sodobno notranjostjo. Kljub mnogim spremembam pa se je Fundacija Hasso Plattner odločila ohraniti prvotno ime. Restavracija Minsk je tako postala Das Minsk Kunsthaus in Potsdam, torej Hiša kulture Minsk v Potsdamu.

_{Trojica del Wolfganga Mattheuerja in trojica del Stana Douglasa, ki so trenutno na ogled v muzeju Minsk:}