Razstava, ki so jo nedavno odprli, obsega postavitev z več kot 50 deli iz Rima.

Na postavitvi z naslovom Smeri baroka bo med drugim na ogled tudi Narcis baročnega mojstra Caravaggia (1571–1610), vodilnega mojstra svojega časa v Italiji, znanega kot tistega med slikarji, ki je spretno preigraval svetlobe in sence.

Njegova umetnina naj bi, kot pričakujejo v muzeju, požela največ zanimanja med obiskovalci. Umetnik s polnim imenom Michelangelo Merisi da Caravaggio je deloval v Rimu, Neaplju, na Malti in Siciliji. S svojo tehniko, znano kot chiaroscuro, je pisal umetnostno zgodovino in vplival na Rembrandta, Jana Vermeera in Petra Paula Rubensa. Danes je sicer znanih 68 Caravaggievih del, od tega so le štiri v zasebni lasti.

Kot je povedala direktorica muzeja Ortrud Westheider, si že od ustanovitve muzeja leta 2017 želijo prikazati zbirko del iz rimske istoimenske galerije.

Rim – središče baroka
Postavitev bo med drugim odprla vprašanje, kakšno vlogo je pri nastanku baroka imela Palača Barberini v Rimu. V 17. stoletju je namreč papež Urban VIII., ki je bil del družine Barberini, Rim postavil za središče baroka. Baročni slog je pozneje zaznamoval širšo Evropo.

Razstavo bo pospremil italijanski festival v Potsdamu.