Letošnji CoFestival bo potekal med 22. in 29. novembrom na več ljubljanskih prizoriščih z začetkom v Kinu Šiška in zaključkom v Stari mestni elektrarni. Festivalski program je pripravila kuratorska ekipa, v kateri so Dragana Alfirević, Mitja Bravhar, Rok Vevar in Jasmina Založnik.

Kuratorji so pri izbiri predstav izhajali iz misli srbskega neoavantgardnega umetnika Vujice Rešina Tucića (1941–2009): "Mi smo bitja človeškega rodu." Dragana Alfirević je glede tega poudarila, da se ji zdi njegova misel iz 80. let preteklega stoletja aktualna še danes. Če je bil že takrat govor o poreklu/rodu, se tega dandanes dotikajo razmišljanja znotraj teme transhumanizma in posthumanizma, s temo pa se posamezniki ukvarjajo na različne načine.

Ples kot prostor, v katerega vstopajo različni deležniki
Kot je še povedala kuratorska ekipa, ples na festivalu dojemajo kot prostor, v katerega vstopajo umetniki, kuratorji, producenti ter občinstvo in kritiki. V ta prostor vstopajo skupaj – umetniki, ki so jih povabili tokrat, pa se s temo ukvarjajo vsak na svoj način. Po besedah Dragane Alfirević razmišljajo o tem, kaj pomeni za nas naša prihodnost, kako se spopasti z različnimi izzivi, kako se individualna in kolektivna telesa vpisujejo prostor in kaj lahko prispevajo k nekemu razvoju in humanistični misli.

S tematiko porekla se močno povezuje letošnja zaključna predstava portugalske koreografinje Piny, ki je v predstavi G Rito ustvarila nekakšno posvetitev ženske pomladi s kolektivom 13 žensk, ki izvirajo iz različnih portugalskih kolonij. Letošnji festival bo odprla koreografska študija o ljudeh z naslovom Subjekti francoskega koreografa Sylvaina Huca.

Na novo premisliti človekov privilegij
Po besedah sokuratorja Roka Vevarja so se z bitji človeškega rodu ukvarjali že na preteklih izvedbah festivala, v sodobni ples na evropskih tleh pa je medtem prodrl koncept v filozofiji, ki poskuša na novo premisliti privilegij človeške eksistence nad nečloveškim. Koreografi se tako ukvarjajo z določenimi organskimi strukturami, ki jih prinašajo v koreografske oblike, je pojasnil Vevar.

Na 13. CoFestivalu bo primer tega predstava z naslovom O, v kateri avtorica Sonja Pregrad med drugim izhaja iz koreografskega zanimanja za geometrijo rastlinja. V ta del bi lahko umestili tudi plesni solo Trenutek pred tem Sanje Nešković Peršin, ki "ustvari na odru bitje z neke druge perspektive, telo onstran časa in konkretne subjektivnosti," je še povedal Vevar.

Nekatere izmed predstav se navezujejo na razmerja med telesnim in digitalnim oz. sodobno tehnologijo in umetno inteligenco. Takšni bosta Screamage Jana Rozmana ter Yugen Chrisa Zieglerja in Christine Bonansea, ki je zasnovana kot ples med plesalko in avatarjem.

V spremljevalnem delu bo med drugim predavanje o stikih med koreografijo in tehnologijo. Med festivalom bo v Kinu Šiška za plesalce deloval Odprti studio, do konca februarja 2025 pa bo v zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti na ogled prva razstava koreografskih praks v galerijskem kontekstu na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo nato na ogled tudi v Ljubljano. Letošnji festival je sicer že uvedla predstava Mateje Bučar V izvrstnem redu, ki je bila dva večera na ogled v Cukrarni.

Prihaja še regionalna platforma Moving Balkans
Kot je na predstavitvi programa 13. CoFestivala povedal direktor Kina Šiška Tibor Mihelič Syed, bo ta javni zavod sodeloval tudi v regionalni platformi sodobnega plesa, imenovani Moving Balkans, ki je "nekakšen Ment" na področju sodobnega plesa na Balkanu in bo maja 2025 potekala v Ljubljani, Zagrebu in na Reki.