Ta bo na odprtem prizorišču v središču mesta nastopil s tremi predstavami novega baleta Veter (Wind) v koreografiji umetniškega direktorja baleta Renata Zanelle, so zapisali pri ljubljanskem baletnem ansamblu.
Ljubljanski plesalci se bodo 11., 12. in 13. avgusta ob 22. uri občinstvu predstavili z novim baletnim večerom, zasnovanim kot predstava, z naslovom Veter (Wind). Koreograf in umetniški direktor ljubljanskega baleta Zanella je predstavo Veter posvetil času in vplivom, ki jih je glasba dala zgodovini.
Sestavljena je iz dveh delov, Beethovnovega koncerta za klavir št. 5 v Es-duru, op. 73, in Straussovih sanj, kot je klasične valčke poimenoval Zanella. Ta je idejno izhodišče za koreografijo našel v glasbi Beethovna.
Moč, skrivnost, strast in radost
Koreografa je med drugim navdihnilo skrivnostno Beethovnovo pismo Nesmrtno ljubljeni, ki naj bi ga skladatelj napisal tik pred nastankom klavirskega koncerta. Zanella se je, kot so zapisali, podal na pot iskanja zagonetne ženske skozi štiri glavne kompozicijske linije: moč, skrivnost, strast in radost.
Beethovnovo glasbo je navdihnil Napoleon, v času, ko je vsa Evropa verjela, da bo ta postal človek novega časa, čeprav se je pozneje izkazalo, da so njegovi pravi nameni zgolj zavojevalskega značaja. "Kontrast v njegovi glasbi doživljamo kot soočenje med moškim in ženskim principom, kjer na koncu zmagata oba," pojasni izbor glasbe Zanella.
Drugi del večera je posvečen tradiciji novoletnih koncertov Dunajskih filharmonikov. Zanella je kot vodja baletnega ansambla Dunajske državne opere in kot koreograf dogodka (nazadnje leta 2017) imel možnost ustvariti koreografije na številne melodije avstrijskih skladateljev, ki so jih filharmoniki odigrali pod vodstvom najuglednejših dirigentov. Obogaten s to izkušnjo je za baletni ansambel Dunajske državne opere ustvaril balet, ki je postal zaščitni znak tega ansambla in s katerim so dunajski baletniki nastopali po vsem svetu, pojasnjujejo pri ljubljanskem baletu.
"Ta del večera bo izzvenel v tonih dveh skladateljev, Straussa in Mahlerja, ki sta, čeprav sta v svojem bistvu popolnoma drugačna, močno vplivala na življenje in slog 19. in 20. stoletja," pa razlaga Zanella, ki je za ljubljanski baletni ansambel dodal nekaj nove glasbe in tako ustvaril posebno različico koreografije. Med najbolj prepoznavnimi glasbenimi deli v njej so Pizzicato polka Johanna Straussa mlajšega, Adagietto iz Mahlerjeve 5. simfonije in Koračnica Radetzkega Johanna Straussa.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje