Operni deli sta bili prvič skupaj uprizorjeni leta 1893 na odru newyorške Metropolitanske opere, na ljubljanskem odru pa zadnjič leta 1984. Najnovejša postavitev na oder pa bo premierno na ogled v četrtek.

Režiser je tokrat Manfred Schweigkofler, orkester pa bo prvič vodil Marc Tardue, ameriški dirigent italijanskih korenin. Režiser je oblikoval tudi vizualni koncept in skupaj z Matjažem Arčanom oblikoval scenografijo.

Kostume je oblikovala Mateja Benedetti. Pri Cavallerii rusticani je izbrala črno-beli pridih, pri Glumačih pa je izhajala iz sloga commedie dell'arte.

Konec 19. stoletja v okolju južne Italije
Po besedah režiserja je bilo Cavallerio rusticano in Glumače postaviti v leto 2020 zelo težavno. Značilnosti del, ki sta nastali konec 19. stoletja v okolju južne Italije ter v času utrjenih družin, ritualov, vpetosti v cerkveno življenje in velikega družbenega nadzora, običajno prikaže scenografija z mediteransko-sicilijanskim ozadjem. Sam pa se je to odločil odvzeti.

Ostali so liki, čustva in človeška bitja, kjer pevci po postanejo del občinstva in del človeštva. Orkester, ki je viden, pa deluje kot v starogrških igrah in kot zid na odru, je še povedal. To bo poskus, kako delati predstave na začetku nekega novega obdobja in v novih razmerah, pravi Schweigkofler.

Razmere, ki jih narekuje epidemija
Predstava naj bi bila na programu že ob koncu lanske sezone, kar so zaradi panemije prestavili na četrtek. Umetniški vodja opere Branko Robinšak je na novinarski konferenci povedal, da so bili ob postavljanju predstave omejeni na pogoje, ki jih narekuje Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zaradi priporočene razdalje orkester ne bo igral v orkestrski luknji, ampak zadaj, nastopajoči pa bodo vezani na monitorje. Zato so bile vaje po njegovih besedah težje.

Da je takšna postavitev orkestra, kjer je več deset glasbenikov razporejenih na dvometrski razdalji namesto tesno skupaj, težja, če hočejo igrati dobro, je opozoril tudi maestro Tardue. Po njegovih besedah zato, ker polovica orkestrašev na ta način sploh ne sliši, kaj pojejo pevci, ti pa glasbenike slišijo z rahlim zamikom. Če bi namestili zvočnike, pa bi bilo preglasno, je pojasnil dirigent.

Pri izvedbi predstave bodo tako njegovim kretnjam sledili po zaslonu, a se bo še vedno lahko zgodilo, da bodo zaostajali. Poleg tega bodo pevci morali sami predvideti tempe. Vse to pa po dirigentovih besedah otežujeta še sami deli, ki izvirata iz tradicije italijanskega verizma, kjer orkester ni zgolj spremljava pevcem, ampak se z njimi prepleta in jih glasbeno dopolnjuje. Kot je dodal Robinšak, bodo na ta način nadaljevali, saj bodo samo tako lahko izpeljali sezono v koronakrizi.

V različnih pevskih zasedbah bodo ob stalnih članih opernega ansambla kot gosti nastopili Ana Dežman, Ivan Defabiani iz Italije in Mojca Bitenc.