V Mali drami se drevi obeta bralna uprizoritev prvega slovenskega prevoda te antične tragedije, za kar je poskrbela Jera Ivanc, v režiji Luke Martina Škofa. V prihodnjem mesecu pa bo ji sledilo premierno branje Evripidove (okoli 485 do 406 pr. n. št.) tragedije Heraklovi otroci, ki je prav tako prvič poslovenjena.

Nadaljevanje tebanskega mita
Leta 423 pred našim štetjem prvič uprizorjene Prošnjice so dramsko nadaljevanje tebanskega mita o nesrečnem kralju Ojdipu, oblastiželjnih bratih Eteoklu in Polinejku in njuni sestri Antigoni, ki vztraja pri tem, da je treba mrtve pokopati. Tokrat zahtevajo pokojne od Kreona prošnjice –matere umrlih vojakov, ki jih je vladar Adrast vodil v obleganje Teb. Ženske najdejo zaveznico v Ajtri, saj ta prenese njihove prošnje in tožbe svojemu sinu in atenskemu vladarju Tezeju. Slavni junak pa jih usliši šele, ko dobi podporo državljanov. Medtem ko se zbor že boji novega prelivanja krvi, se Tezej odloči za miroljubnejšo pot.

Uničevalne sile in krvava zgodovina človeštva
Tebanski mit, ki ga obravnavajo Sofokles v Kralju Ojdipu, Ojdipu v Kolonu in Antigoni, Ajshil v Sedmerici proti Tebam ter Evripid v Feničankah in Prošnjicah, je v svoji kompleksnosti simbolni prikaz krvave zgodovine človeštva. Pravica do pokopa mrtvih – ne glede na to, kateri strani so pripadali – se tudi danes kaže kot jeziček na tehtnici demokratičnih družb, ki vse prerade razumejo temeljne človekove pravice kot orožje za politične manipulacije. Kot so še zapisali v ljubljanski Drami, Evripid motiv smrti, izgube in žalovanja v Prošnjicah še okrepi z motivom družine, protipolom destrukcijskim silam vojne, ter razširi vlogo zbora z vključitvijo edinega ohranjenega otroškega tragiškega zbora, sestavljenega iz vnukov pokojnih.

Večno aktualna begunska zgodba
V sklopu bralnih uprizoritev Drame bodo drugo prvič poslovenjeno Evripidovo tragedijo – Heraklovi otroci premierno uprizorili 3. marca, prav tako v Škofovi režiji. Drama se po presoji ustvarjalcev danes bere kot aktualna in še kako realna begunska zgodba, v kateri igrajo glavno vlogo (nemi) otroci junaka Herakla. Tako Prošnjice kot Heraklovi otroci sta v prevodu in s spremno besedo prevajalke Jere Ivanc pred kratkim izšli pri založbi Alma Mater Europaea - Institutum Studiorum Humanitatis v zbirki Dialog z antiko.

Prva bralna uprizoritev Evripodovih Prošnjic bo drevi ob 20. uri na odru Male drame, repriza dan pozneje, oba večera pa bo sledil še pogovor z ustvarjalci. Nastopili bodo Silva Čušin, Nik Škrlec, Matija Rozman, Boris Mihalj, Rok Vihar, Vanja Plut, Saša Pavlin Stosić, Veronika Drolc, Maja Sever in Barbara Cerar, dramaturgijo pa podpisuje Darja Dominkuš.