Kot je za Silvana Omerzuja značilno, je predstava Narcis in Eho poseljena velikimi, težkimi, glasnimi lutkami, tudi tokrat pa ga zanima premik iz statike v kinetično energijo. Foto: LGL
Kot je za Silvana Omerzuja značilno, je predstava Narcis in Eho poseljena velikimi, težkimi, glasnimi lutkami, tudi tokrat pa ga zanima premik iz statike v kinetično energijo. Foto: LGL
Lutkovno gledališče Ljubljana
V gledališču so premiero ob odprtju zaznamovali 10. oktobra 1948. Ob praznovanju 60-letnice bo izšel almanah, v katerem bodo predstavljene vse premiere, ki so v LGL-u nastale od ustanovitne mestnega lutkovnega gledališča pa vse do danes. Foto: RTV SLO
Zvezdica Zaspanka
LGL je za mnoge otroke prva ustanova, v kateri se spoznajo z gledališko umetnostjo. Letošnji program prinaša kar pet premier, namenjenih najmlajšim. Še posebej velja omeniti novembrsko premiero Zvezdice Zaspanke. Letos zaznamujemo 40. obletnico smrti Jožeta Pengova, ki je pravljico Franeta Milčinskega - Ježka prvi postavil na oder. Njemu na čast so se potrudili ustvariti predstavo, ki bo čim bolj podobna izvirniku, vključno z replikami marionet na dolgi navezavi, ki so pred leti zgorele v požaru. Foto: LGL
Lutke niso samo za otroke

Med 10. in 15. septembrom v Ljubljani poteka 9. mednarodni lutkovni festival Lutke, ki se je začel s "trojčkom" predstav za odrasle: najprej je na odru LGL-a zaživela predstava Velika skušnjava sv. Antona avtorja Michela de Ghelderoda v režiji Edija Majarona, danes pa bosta premiero doživeli še predstavi Narcis in Eho v režiji Silvana Omerzuja po besedilu Publija Ovidija Nasa in Kabaretluknja avtorja in režiserja Matije Solceta.

Slovenske lutkovne premiere avtorjev treh generacij
Da ne bo pomote: Velika skušnjava sv. Antona je "burleskna kantata", ki tematizira vprašanje manipulacije, in nikakor ne nabožna predstava. Tudi Ovidijeva zgodba o Narcisu in Ehu je doživela precejšnjo metamorfozo: kot je za Omerzuja značilno, je predstava poseljena velikimi, težkimi, glasnimi lutkami, tudi tokrat pa ga zanima premik iz statike v kinetično energijo.

Dogajanje predstave Kabaretluknja, ki se naslanja na Alico v čudežni deželi, je Matija Solce postavil v tunel pod Ljubljanskim gradom. Občinstvo bo odigralo vlogo Alice, predstava pa je po Solcetovih besedah namenjena odraslim, "toda tudi otrokom se ne bo zgodilo nič hudega".

Tri "veje" programa: klasika, domače in ščepec avantgarde
Letos bo program še posebej bogat, saj Lutkovno gledališče Ljubljana, gostitelj festivala, to jesen praznuje šestdesetletnico delovanja. Dogajanje je razdeljeno na tri sklope: na preverjene, kakovostne predstave, na tiste nekoliko bolj tvegane, ki kažejo nove lutkarske smernice, in slovenske, ki se postavijo ob rob evropskim.

Statistika, ki naredi vtis
Zavesa se bo v teh petih dneh dvignila 56-krat, organizatorji pa so nabrali 33 predstav (25 v tekmovalnem sporedu in osem v spremljevalnem).

Na festivalu bodo sodelovali lutkarji iz 15 držav, ki bodo svojo umetnost prikazali na desetih odrih. Stroški festivala znašajo približno 120 tisoč evrov.

Od Grimma do Cankarja
Selektorici festivala sta poleg umetniške voditeljice Jelene Sitar Cvetko (LGL) še Katarina Klančnik Kocutar (Lutkovno gledališče Maribor) in Maja Bavdaž Solce (umetniška voditeljica Poletnega uličnega festivala). Selektor slovenskega dela programa je Uroš Smasek; v tekmovalni program je uvrstil predstave Grdi raček v produkciji Mini teatra in režiji Roberta Waltla, Hišo Marije pomočnice v režiji Omerzuja in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter zavoda Konj, Kralj prisluškuje zavoda Ops! in v režiji Petra Kusa ter Trnuljčico, ki sta jo v produkciji LGL-a režijsko podpisala Katarina Aulitisova in Lubomir Piktor.

O dobitnikih nagrad za najboljšo predstavo v celoti, za izvirnost in za igralsko-animatorsko stvaritev bo odločala mednarodna žirija (Luis Boy, Hartmut Topf in Breda Varl). Svoje bo z glasovalnimi lističi lahko povedalo tudi občinstvo, ki, tako vsaj obljubljajo organizatorji, nad letošnjim festivalom ne bo razočarano.

Lutke niso samo za otroke