Robert Lepage  je v poslanici zapisal, da obstaja več hipotez o izvoru gledališča, zanj pa je najbolj miselno vznemirljiva tista, ki ima obliko bajke. Bajke o tem, kako gruča mož zbranih v votilini z uporabo svetlobnih plamenov doseže, da se liki na stenah votline pokažejo veliko večji, kot so v resnici. Foto: EPA
Robert Lepage je v poslanici zapisal, da obstaja več hipotez o izvoru gledališča, zanj pa je najbolj miselno vznemirljiva tista, ki ima obliko bajke. Bajke o tem, kako gruča mož zbranih v votilini z uporabo svetlobnih plamenov doseže, da se liki na stenah votline pokažejo veliko večji, kot so v resnici. Foto: EPA
Narodno gledališče v Pekingu
27. marec so za svetovni dan gledališča razglasili leta 1961 na Dunaju. Foto: EPA

Priznajmo si, da je gledališče nekaj čarobnega. Zavesa se dvigne in pojavi se prostor, v katerem se dogajajo stvari, ki jih poznamo, stvari, o katerih se samo šepeta, stvari, o katerih človek razmišlja, pa jih ne zna tako dobro povedati.

Izsek iz gledališke poslanice Jožice Avbelj
Sandi Pavlin v predstavi Vse življenje
Upokojeni član ljubljanskega SMG-ja Sandi Pavlin prejme nagrado Marije Vere za življenjsko delo. Foto: Nada Žgank
Helena Peršuh
Helena Peršuh je nagrajena tudi za vlogo vlogo Marje Lvovne v Letoviščarjih Maksima Gorkega. Foto: SNG Nova Gorica

Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je namreč na dan, ki so ga na Mednarodnem gledališkem inštitutu (ITI) leta 1961 na Dunaju razglasili za svetovni dan gledališč, predstavilo dobitnike letošnjih stanovskih priznanj. Za življenjsko delo je s priznanjem Marije Vere nagrajen igralec Sandi Pavlin, za igralske dosežke v letu 2007 sta nagrajena Helena Peršuh in Uroš Fürst, priznanje za dosežke na področju lektorstva pa prejme Mateja Dermelj.

Silhueta človeškosti v večni igri svetlobe in sence
Mednarodni gledališki inštitut v Helsinkih je za svetovni dan gledališč izbral dan tradicionalnega vsakoletnega odprtja festivala Teater narodov v Parizu. Vsako leto ta dan poleg številnih dogodkov po gledališčih hišah po vsem svetu pospremi tudi poslanica, ki jo je letos pripravil ambasador kanadske kulture Robert Lepage. Gledališki in filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim poudaril, da umetnik mora, da bi lahko predstavljal svet v vsej njegovi kompleksnosti, prinašati nove forme in ideje ter zaupati inteligenci gledalca, ki je sposoben sam razlikovati silhueto človeškosti v tej večni igri svetlobe in sence.

"Preživetje gledališke umetnosti je odvisno od njene sposobnosti za odkrivanje same sebe ob uporabi novih orodij in govoric. Kajti kako lahko gledališče ostane pričevalec velikih vložkov svoje dobe in pospeševati razumevanje med narodi, ne da bi samo dokazovalo duha odprtosti? Kako bi se lahko bahalo, da ponuja rešitve za probleme nestrpnosti, izključenosti in rasizma, če bi v lastni praksi zavračalo vsakršno križanje in vključevanje?" je še zapisal.

Pretirane izmišljotine, ki so pogosto resnične
Slovensko poslanico so zaupali dramski igralki Jožici Avbelj, ki med drugim pravi, da igralci verjamejo, da lahko z igro povejo stvari, ki se jih ne da povedati, da lahko strašne stvari povedo naglas in povrh naredijo pavzo. "Na odru doživljamo stvari, ki se v življenju skorajda ne zgodijo. Pretiravamo; včasih pa je vendarle treba priznati, da so te izmišljotine popolnoma verjetne."

Gledališče je opisala kot nekaj čarobnega, saj se zavesa dvigne in pojavi se prostor, v katerem se dogajajo stvari, ki jih poznamo, stvari, o katerih se samo šepeta, stvari, o katerih človek razmišlja, pa jih ne zna tako dobro povedati. Od občinstva pa dobivajo igralci dobivajo energijo, ki je vsakič drugačna.

O gledališču so doslej razmišljali ...
Od razglasitve 27. marca za svetovni dan gledališč so poslanice med drugim prispevali Francoz Jean Cocteau, pozneje pa so bili njeni avtorji Arthur Miller, Laurence Olivier, Jean-Louis Barrault, Helene Weigel, Peter Brook, Dmitrij Šostakovič, Pablo Neruda, Maurice Bejart, Ellen Stewart, Wole Soyinka, Edward Albee in Vaclav Havel.

Komisija ZDUS-a pojasnjuje …
Nagrajence ZDUS-a je izbirala komisija, ki ji je predsedoval Alojz Svete, člana pa sta bila še Tea Rogelj in Edi Majaron. V pojasnilu izbora Sandija Pavlina, upokojenega člana ljubljanskega SMG-ja, so med drugim zapisali, da je nagrajenčev igralski opus zelo obsežen. "Sandi Pavlin je človek neusahljive in bogate domišljije, pa vendar z izbranim občutkom za mero - tako v komičnih kot tudi v tragičnih, z življenjsko patino prepredenih nraveh. Je igralec z izjemno disciplino in s karizmo izkušenega, analitičnega igralca, ki navdušuje otroško, odraslo, strokovno ali laično občinstvo."

Helena Peršuh, ki je članica SNG Nova Gorica, prejme priznanje ZDUS-a za vlogo Marje Lvovne v Letoviščarjih Maksima Gorkega in za vlogo Irene v igri Nine Mitrović Ta postelja je prekratka ali Samo fragmenti. "Gre za igralko širokega in bogatega notranjega sveta ter umetniškega razpona," pojasnjuje komisija,.

Uroš Fürst, član SNG Drama Ljubljana, prejme priznanje za vlogo Mlakarja v Cankarjevih Romantičnih dušah in za vlogo Vala Xavierja v Williamsovi drami Orfej se spušča. Komisija ga opisuje kot igralca, ki se vsakič znova dokaže v kakovosti soigre. "Suveren, domiseln, kot je, se podredi duhu skupinskega dela, hkrati pa ohranja samosvoj in moderen igralski pristop, s čimer prestopa meje stereotipnega," so zapisali člani komisije.

Dobitnica bršljanovega venca lektorica SMG-ja Mateja Dermelj je po besedah komisije ena osrednjih in najboljših strokovnjakinj na področju gledališkega govora, z zelo izostrenim jezikovnim čutom in bogatimi praktičnimi izkušnjami. "Vedno je temeljita v iskanju najustreznejših vrst oz. zvrsti jezikovne rabe, pa naj gre za domačo ali tujo govorico, za verzificirani jezik ali druge jezikovne oblike."

M. K.

Priznajmo si, da je gledališče nekaj čarobnega. Zavesa se dvigne in pojavi se prostor, v katerem se dogajajo stvari, ki jih poznamo, stvari, o katerih se samo šepeta, stvari, o katerih človek razmišlja, pa jih ne zna tako dobro povedati.

Izsek iz gledališke poslanice Jožice Avbelj