Sorodna novica "Živimo danes pod svobodnim soncem ali ne?" Finžgarjeva epopeja kot gledališka predstava.

V Cankarjevem domu bo danes ljubljanska premiera koprodukcijske gledališke predstave Pod svobodnim soncem v režiji Aleksandra Popovskega. Avtor odrskega besedila je Goran Vojnović. Dan kasneje bo Pod svobodnim soncem, ki je koprodukcija SNG-ja Nova Gorica, Drame SNG Maribor, Cankarjevega doma in Zavoda Škrateljc, premierno na ogled še v Mariboru.

Nova gledališka predstava Pod svobodnim soncem poskuša odgovoriti na številna vprašanja: od tega, kdo so danes "barbari", do tega, kako je z našo svobodo in ali danes živimo pod svobodnim soncem ali ne, so o predstavi zapisali pri Cankarjevem domu.

V predstavi, ki je krstno uprizoritev doživela konec novembra v Novi Gorici, igrajo Matija Rupel, Eva Kraš, Blaž Dolenc, Matej Zemljič k. g., Iztok Mlakar, Gorazd Žilavec, Viktor Hrvatin Meglič, Gorazd Jakomini, Blaž Valič, Arna Hadžialjević, Robert Korošec k. g. ter Žiga Saksida in Boštjan Gombač k. g. (posneta glasova).

Zgodovinski roman Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja velja za eno od temeljnih slovenskih literarnih umetnin, ne samo zaradi močne narodnobuditeljske vrednosti, temveč tudi vrhunske romaneskne razkošnosti. Je pa Povest davnih dedov, kot je avtor delo podnaslovil, doživela različne literarne priredbe, priredbe za gledališče in radio, nedavno tudi upodobitev v stripu Damijana Stepančiča in Vojnovića.

Mit mora nagovarjati tudi sodobni čas
Mojstrovina, ki združuje epopejo o preboju Slovanov na Balkan z romantično ljubezensko zgodbo med Iztokom in Ireno, je Vojnovića navdihnila tudi k pisanju izvirnega odrskega besedila – sodobne interpretacije mita z upoštevanjem zgodovinskih in političnih izkušenj od časa nastanka romana do današnjih dni.

Čeprav literarna zgodovina označuje Pod svobodnim soncem kot mladinski roman, sta roman in Vojnovićeva avtorska interpretacija tako kompleksna in sporočilna, da nagovarjata širok spekter gledalcev.

Vojnović je povedal, da je gledališka dramatizacija romana nastajala v času vojne v Ukrajini, "v trenutku, ko smo se v Evropi po dolgem času začutili resnično ogrožene", kar pri pisanju ni mogel odmisliti. Zaradi vsega tega se je njegovo besedilo nekoliko odmaknilo od samega romana, tako da gledališka predstava ni skrajno dosledna preslikava romana na oder.

"Gledališka predstava mora biti samostojno delo in sam bi raje videl, da bi tudi tiste gledalce, ki so roman nekoč že prebrali, spodbudili k ponovnemu branju. Prepričan sem namreč, da se Finžgarjev roman danes bere zelo drugače, kot se je včasih."

Popovski: "Mir žal ni opcija"
Režiser Aleksandar Popovski, ki je poskrbel tudi za scenografijo, ni posegel v delo tako, da bi ga aktualiziral. Zaveda pa se časa, v katerem živimo, in tega, kaj pomeni živeti v miru in svobodi – vendar dodaja: "Žal mislim, da lahko za nekaj časa pozabimo na mir. Nihče se ne pogovarja o mirovnih procesih, vsi se pogovarjajo le o tem, koliko orožja še potrebujemo. Mir ni opcija. Žal. V predstavi me najbolj zanima ta fenomen: porušiti ali ne." Kot je dodal, ga osebno ne zanima nič, kar temelji na rušenju. Odločil se je, da ne bo ustvarjal predstave, ki se konča z napadom na Bizanc in z neko zmago.