Uprizoritev je nastala v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Cankarjevega doma Ljubljana in Zavoda Škrateljc. Predstava s podnaslovom Epopeja pod vprašajem bo prvo premiero doživela drevi ob 20. uri v Novi Gorici, sledili bosta še premieri v Ljubljani (18. december) in Mariboru (19. januar).

Epska predstava s stripovsko estetiko
Veliki slovenski zgodovinski roman Frana Saleškega Finžgarja (1871–1962) je eno slovenskih temeljnih literarnih del, ne zgolj zaradi močne narodnobuditeljske vrednosti, temveč tudi vrhunske romaneskne razkošnosti.

Roman s podnaslovom Povest davnih dedov, ki je izšel leta 1912, je doživel več literarnih in radijskih priredb – nedavno pa še upodobitev v stripu Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča, ki je tudi avtor likovne podobe pričujoče predstave. In tudi predstava v osnovi "izhaja iz stripa in čeprav je besedilo nekoliko drugačno od stripovskega, bomo poskušali vanjo vnesti določene elemente stripa oziroma stripovske estetike", je povedal Vojnović.

Danes ni več jasno, kdo je Bizantinec in kdo barbar
Finžgarjeva mojstrovina združuje epopejo o preboju Slovanov na Balkan z romantično ljubezensko zgodbo med Iztokom in Ireno. Vojnović pa je poskrbel za sodobno interpretacijo mita z upoštevanjem zgodovinskih in političnih izkušenj od časa nastanka romana do današnjih dni. Predstava tako odpira zanimiva vprašanja, ki so po Vojnovićevih besedah še zmeraj aktualna, "a so odgovori bolj zapleteni, pogosto nedoločni in celo dvoumni, saj je v današnjem svetu nejasno že to, kdo je Bizantinec in kdo barbar".

V napovedi piše še, da bo predstava poskusila odgovoriti tudi na vprašanja: "Smo mi barbari na obrobju mogočnega cesarstva ali smo Bizantinci, ki Bizanc varujejo pred vdirajočimi barbari? In kako je z našo svobodo? Živimo danes pod svobodnim soncem ali ne?"

Porušiti Bizanc ali ne?
A režiser Aleksandar Popovski, ki je poskrbel tudi za scenografijo, ni posegel v delo tako, da bi ga aktualiziral. Zaveda pa se časa, v katerem živimo, in tega, kaj pomeni živeti v miru in svobodi – vendar dodaja: "Žal mislim, da lahko za nekaj časa pozabimo na mir. Nihče se ne pogovarja o mirovnih procesih, vsi se pogovarjajo le o tem, koliko orožja še potrebujemo? Mir ni opcija. Žal. V predstavi me najbolj zanima ta fenomen: porušiti ali ne."

Po besedah umetniškega vodje SNG-ja Nova Gorica Marka Bratuša pomeni ta predstava "uresničitev želje, ki jo imam, da se mi kot nacionalka ne zadovoljimo s produkcijo manjših predstav, ki so mogoče finančno bolj racionalne, ampak da ponudimo gledalcem večje predstave, zato se trudimo vsaj eno takšno predstavo na sezono tudi narediti."

V predstavi nastopajo Matija Rupel, Eva Kraš, Blaž Dolenc, Matej Zemljič, Iztok Mlakar, Gorazd Žilavec, Viktor Hrvatin Meglič, Gorazd Jakomini, Blaž Valič, Arna Hadžialjević, Robert Korošec k. g., Žiga Saksida (posneti glas) in Boštjan Gombač k. g (posneti glas), ki je tudi avtor glasbe.

Dramaturgijo podpisuje Martina Mrhar, lektorica je Anja Pišot, kostumografinja Jelena Proković, oblikovalka maske Špela Ema Veble, koreografinja Rosana Hribar, animator in oblikovalec videa Miran Bratuš.