55. Teden slovenske drame (TSD) se bo sklenil 12. aprila s podelitvijo festivalskih nagrad in nagrade Slavka Gruma za najboljše novo slovensko dramsko besedilo.

Letošnji festival TDS ob osrednjem tekmovalnem in spremljevalnem programu, ki ga je na podlagi uprizoritev slovenskih dramskih besedil oblikovala selektorica Alja Predan, prvič prinaša tudi izbrane predstave partnerskih gledališč v sklopu projekta Dramatika manjših evropskih jezikov. Tokratni festivalski program je po besedah v. d. direktorja Prešernovega gledališča Kranj Roka Bozovičarja še bogatejši in obsežnejši od prejšnjih: "Je izjemno bogat, mednaroden in vsebinsko raznolik." Na ogled bo 16 predstav tekmovalnega, spremljevalnega in mladinskega programa ter pet predstav mednarodnega programa.

Za uvod v festival bo drevi na ogled zadnja premiera kranjskega gledališča v tej sezoni, in sicer vesela tragedija Jureta Karasa Gospodarji neumnosti v režiji Tijane Zinajić. Karas se v svojem najnovejšem besedilu sprašuje, kdo so naši gospodarji, kaj jim daje moč, da krojijo naše usode, ter kakšni so medčloveški odnosi dandanes v družbi, ki stavi le na individualizem in egoizem.

Avtor je besedilo označil kot veselo tragedijo, ki govori o razmerjih moči in odnosih – tako ljubezenskih in gospodarskih kot družbenih. "Gospodarji neumnosti smo mi vsi. Težave, s katerimi se ukvarjamo, so resne, ko jih pogledamo z nekim smislom za humor, pa so večinoma tudi banalne. Iz tega izhaja osnovno nasprotje tega, da imamo v rokah vso moč, a se nekoliko butasto ukvarjamo s stvarmi, ki jih ne moremo rešiti," je povedal Karas. Kot je dodal, predstava govori o razmerjih moči, o zmagovalcih in poražencih, o zgornjih in spodnjih, prvih in zadnjih ter tudi tistih vmes.

Gospodarji neumnosti so komedija o odnosih in hierarhiji znotraj njih. Ni pa zgolj komedija, temveč ima s svojo družbeno kritičnostjo dodaten naboj. Kot veselo tragedijo jo je Karas podnaslovil, ker določeni krogi, kot je dejal, komedijo spregledajo in zato ni deležna strokovne refleksije. Kot je povedala režiserka, "predstava prinaša krohot z veliko premisleka. Smejali se bomo in ne bomo niti točno vedeli, kdaj bomo dojeli, da smo to mi. Delamo se norca iz bogatih, iz kapitalizma, iz konstantnega nezadovoljstva, iz tega, da potrebujemo vedno več, nič nam ni dosti. Še vedno pa smo samo ljudje, ki se bojimo in iščemo svoj prostor. Če smo iskreni do sebe, se lahko prepoznamo v skorajda vseh likih."

Igralec Miha Rodman, ki nastopa v predstavi, je pojasnil, da prizori prikazujejo vsakodnevne odnose znotraj naših življenj in različne vloge, ki jih imamo, od starševstva do službe. Po besedah igralke Vesne Pernarčič je igra v predstavi potencirana: "Smo neki klovni, ki se igrajo naše normalne odnose in razmerja med ljudmi." V predstavi Gospodarji neumnosti igrata še Borut Veselko in Suzana Krevh. Scenografijo je zasnoval Darjan Mihajlović Cerar, kostumografijo pa Matic Hrovat. Predstavo bo obogatila živa glasba s songi pod vodstvom avtorja glasbe, pianista Anžeta Vrabca. Koreografijo podpisuje Lada Petrovski Ternovšek, lektorica je Maja Cerar, oblikovalec svetlobe Igor Remeta, maska pa je delo Mateja Pajntarja.

Glede na izbor selektorice Alje Predan bo letošnji festival odražal moč mladih ustvarjalcev in premik slovenskega gledališča k transliterarnim praksam. Za tekmovalni program je izbrala uprizoritve, ki po njeni presoji izrazito izstopajo tako po problemskih zastavkih kot po uprizoritvenih rešitvah, vsebinsko pa obravnavajo ključna vprašanja današnjega časa in družbe.

Sorodna novica Dramatika manjših evropskih jezikov tudi na Tednu slovenske drame, skupno 20 uprizoritev

Dramatika manjših evropskih jezikov
V okviru omenjenega projekta Dramatika manjših evropskih jezikov (DoSEL) bodo na ogled predstave iz Kosova, Katalonije, Malte in Bolgarije. TDS se namreč že vrsto let trudi spodbujati uprizarjanje slovenske dramatike v tujini z mednarodnim programom, v katerem so se s slovenskimi dramami predstavila tuja gledališča. Letošnji mednarodni program TDS-ja pa prvič prinaša na ogled predstave tujih gledališč, ki niso nastale po slovenskih dramskih predlogah. Zaradi mednarodnega programa bo festival letos trajal štiri dni dlje kot običajno. "Program smo skušali optimizirati tako, da pripravljamo po dve predstavi dnevno, ki sta razporejeni tako, da se ne prekrivata in lahko obiskovalci ujamejo obe," je pojasnil Bozovičar.

Omenjena novost je po njegovih besedah prelomna točka tako za kranjsko gledališče kot za sam festival, saj se jim s tem "namreč odpira neka mednarodna vidnost in možnost sodelovanja." Dodal je, da je to tudi redka in lepa priložnost za slovensko občinstvo, da si ogleda nekaj, kar mu je manj poznano. Takšna gostovanja tujih gledališč so namreč razen v večjih kulturnih centrih v Sloveniji izjema. V Sloveniji sicer imamo festival Mladi levi, nimamo pa res močnega mednarodnega festivala, ki bi se osredotočal na dramska besedila in institucionalno gledališče, je še dejal v. d. direktorja kranjskega gledališča.

Po besedah Barbare Rovere, koordinatorice projekta DoSEL, bo na teh predstavah v ospredju način doživljanja jezika. Občinstvo bo namreč predstave doživelo v njihovih izvirnih jezikih, opremljene pa bodo s slovenskimi in angleškimi nadnapisi. Na ogled bodo predstava Narodnega gledališča Kosova iz Prištine Izdajalčeva niša albanskega avtorja Ismaila Kadareja, predstava Narodnega gledališča Ivana Vazova iz Sofije O moj bog bolgarske avtorice Thee Denoljubove, predstava gledališke skupine Teatru Malta iz Valete z naslovom Drago ustvarjalca Andrea Mangiona in predstava Hiša Calores katalonskega dramatika Pera Riere v produkciji zavoda Sala Beckett iz Barcelone. Prav tako bo v okviru projekta na ogled Boj na Požiralniku Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj.

Množica dogodkov v dodatnem programu
Tudi letošnji TSD prinaša dodatni program, v okviru katerega bosta med drugim v sodelovanju z AGRFT-jem in Slovenskim gledališkim inštitutom potekala tradicionalna dneva nominirancev. V okviru projekta DoSEL bodo predstavljeni izsledki raziskave o dobrih praksah in mednarodnih prebojih predstav ter dramskih besedil. V sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pa bodo predstavili raziskavo Od koncepta do uprizoritvenega besedila.

V sodelovanju z ZDUS-om se bo odvila še okrogla miza o dobrih načinih vključevanja mladih v gledališče. V sodelovanju s Slovenskim centrom ITI in mednarodnima partnerjema Theatre Green Book ter Mreža Opera Europa pa bo potekala okrogla miza o trajnostnem gledališču in o tem, kako podnebna kriza vpliva na naracijo na odru.

Zakaj vztrajati v gledališču? Ker je gledališče živo!
Tudi letošnji TSD se tradicionalno začenja na svetovni dan gledališč. Mednarodno poslanico je tokrat prispeval grški gledališki režiser Teodoros Terzopulos, slovensko pa večstranska gledališka ustvarjalka Simona Semenič. Obe poslanci bodo prebrali pred vsako današnjo predstavo slovenskih gledališč.

Terzopulos se v svojem zapisu med drugim sprašuje, ali gledališče v svetu osiromašenih državljanov, zaprtih v celice virtualne resničnosti in ujetih v dušečo zasebnost, lahko zasliši klic na pomoč, ki ga pošilja sedanjost, in ali je gledališče zaskrbljeno zaradi ekološkega uničevanja, globalnega segrevanja, izginjanja biotske raznovrstnosti, onesnaževanja oceanov, taljenja ledenikov, množenja gozdnih požarov in ekstremnih vremenskih pojavov?

Kot še dodaja Terzopulos, vsa vprašanja, ki se v sodobnem času zastavljajo gledališču, ne ponujajo končnih odgovorov, saj gledališče obstaja in vztraja prav zaradi neodgovorjenih vprašanj. "Da bi se lahko osvobodili večplastne diktature sodobnega srednjega veka, potrebujemo nove pripovedne pristope, takšne, ki bodo častili spomin in hkrati oblikovali novo moralno in politično odgovornost," je še zapisal grški režiser.

Sorodna novica "Ni zgolj igralka – je umetnica": Mileni Zupančič nagrada Marije Vera za življenjsko delo

Simona Semenič pa v slovenski poslanici opozarja na vse, kar je v gledališču in tudi svetu narobe, in hkrati poziva, da je treba začeti na novo, v trenutku, ko se zdi popolnoma vse zavoženo, da je treba prenehati uničevati in lomiti ter začeti negovati in zdraviti. Predvsem pa se je po njenih besedah treba "ustaviti in pogledati okoli sebe, dokler je še kaj živega videti".

Avtorica slovenske poslanice si je prav tako zastavila vprašanje, zakaj sama vztraja v gledališču, in odgovorila, da zato, ker je gledališče živo. "Ker me možnosti, ki jih ponuja, vznemirjajo in se ob tem tudi jaz počutim živo. Vztrajam, ker vem, da bo gledališče vztrajalo. Da bo tu še dolgo po tem, ko bo parkirišča prerasla trava in ko bojo trenutne aparatčike že zdavnaj zamenjali drugi in tretji, ravno tako trudeč se gledališču vzeti moč. Ampak gledališče bo kljub njim utripalo dalje. Skupaj z neoprijemljivimi resničnostmi, z neživo in živo naravo. In ko bo zadnji človek odšel v večna parkirišča, bojo gledališke stavbe še vedno pričale o življenju, ki smo ga gledališčnice vdahnile vanje. To življenje, ta vztrajnost in ta ljubezen bojo to stavbo še dolgo držali pokonci," je še zapisala Simona Semenič.

In še letošnje stanovske nagrade
Avtorica slovenske poslanice je sicer tudi ena izmed letošnjih nagrajenk Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Ob njej bodo na prvi dan festivala nagrade podelili še Mileni Zupančič, ki bo prejela igralsko nagrado Marije Vera za življenjsko delo, nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo bo prejela Ira Ratej, stanovski nagradi za dveletno obdobje pa bosta poleg Simone Semenič prejeli še igralki Barbara Medvešček in Tina Vrbnjak.