Tako 30. kot 31. avgusta se uprizoritev začne ob 20. uri. Dogodek poteka v slovenščini, hebrejščini in jidišu s simultanim prevajanjem, povezuje ga judovska glasba, ki jo v živo izvaja Kletzmer trio.

Ulična predstava oziroma performans Judovsko življenje v Ljubljani v osmih slikah predstavi del predvojnih judovskih običajev in praznovanj. Pri produkciji so se združili igralci ljubljanskega Mini teatra in Yiddishpiel teatra iz Izraela pod režijskim vodstvom izraelskega režiserja Jonatana Esterkina.

V uprizoritvi nastopajo igralci Mini teatra Nika Korenjak, Barbara Vidovič, Timotej Novaković in Tadej Pišek ter igralci Yiddishpiel teatra Hanna Hill, Nathan Hecht in Omer Rozenblum.

Med okupacijo Ljubljane in v obdobju holokavsta so se domačim Judom pridružile množice beguncev. Ti so sprva prišli iz Nemčije, Avstrije, Češke in Poljske, po letu 1941 pa predvsem iz Hrvaške. Po uvodnem delu o zatišju in nato priseljevanju uprizoritev vsebuje tudi obdobje preganjanja ljubljanskih Judov in deportacij v uničevalna taborišča. Uprizoritev pa bodo sklenili s spominsko predstavitvijo njihovega sodelovanja v Osvobodilni fronti in partizanskih enotah.

Spotikavci za pogled nazaj in naprej
Scenarij za predstavo je nastal po zbranem gradivu, ki sta ga v okviru projekta Spotikavci (v nemškem izvirniku Stolpersteine) v Ljubljani zbrala Waltl in Boris Hajdinjak iz Sinagoge Maribor ter so bili izdani v knjižici Holokavst v Ljubljani. Pa tudi po gradivu za istoimensko razstavo, ki jo za Judovski kulturni center Ljubljana in Mestni muzej Ljubljana pripravlja Blaž Vurnik, ter na podlagi pričevanj in fotografij, ki jih zbira Judovski kulturni center v Ljubljani.

Sorodna novica Sedmerica novih spotikavcev v Ljubljani kot večen spomin na norost druge svetovne vojne

V Ljubljani je pred drugo svetovno vojno živelo kar nekaj judovskih družin – nekaj od teh tudi na Križevniški ulici, kamor so avtorji umestili predstavo. Relativno majhna skupnost 200 ljudi je pred vojno živela mirno. Med njimi so bili zdravniki, študentje, trgovci, čevljarji, bančniki, gradbeniki, advokati ... Bili so dobro integrirani v skupnost, a so hkrati ohranjali in gojili svoje običaje in navade. Po okupaciji Jugoslavije leta 1941 so se razmere poslabšale.

Raznolika obravnava judovskega prebivalstva
Jude je najbolj preganjal nemški okupator na Štajerskem in na Gorenjskem, medtem ko so italijanski in madžarski okupatorji zavzeli milejše stališče. To je veljalo predvsem glede Judov, ki so že pred drugo svetovno vojno živeli na okupiranem območju. Ko so Italijani okupirali Ljubljano, so številni mladi Judje sodelovali z Osvobodilno fronto, ker so se dobro zavedali, kakšna nevarnost sta fašizem in nacizem. Zelo kmalu pa so se tudi v Ljubljani pojavile prepovedi za judovske prebivalce, so še zapisali v Mini teatru.