Med razstavljavci je devet primorskih, goriških, ki so prispevali kar 23 lesenih unikatnih izdelkov.

Vrhunec odprtja razstave na Cerju je bil koncert mlade violinske virtuozinje Ane Cotič, ki je izvedla znameniti Montijev Čardaš na prav posebno violino – Tartinijevo violino, ki jo je oblikoval mednarodno uveljavljeni mojster Oskar Kogoj, izdelal pa znameniti goslar Vilim Demšar.

Dragocena violina je iz javorja, ebenovine, orehove korenine in pohorske izjemno resonančne smreke. Ideja za violino je v Kogoju tlela več let. Raziskoval je vibracije, v oblikovanje je vključil elemente valovnice, vrat zaključil s polžkom v obliki odprte vitice, namesto enega loka izrisal trojni lok na stranicah, izvirna je tudi konstrukcija spodnje in zgornje ploskve. Kogojeva – Tartinijeva violina je bila ena od več kot 70 lesenih unikatnih umetniških, pa tudi uporabnih predmetov, predstavljenih na tokratni razstavi Čar lesa. Mojster Oskar Kogoj je v pozdravnih besedah poudaril: "Les je naš spremljevalec od prazgodovine. Les je pravzaprav naš resonančni alter ego. Vibrira z našo dušo in moramo mu znati prisluhniti."

Vsestransko uporaben les
"Les kot primarni in elementarni material spremlja človeka od pradavnine. Lesena palica je bila skupaj s kamnom prvo človekovo orodje in orožje. Poleg elementa preživetja in spodbujevalca človekovega razvoja, še posebej v povezavi z uporabo ognja, je les skozi čas postal temeljni gradnik kulture bivanja. Kot gradbeni material, kot surovina v pohištveni, prehrambni, celo čevljarski industriji, v pestrih oblikah posode, kuhinjskega pribora, embalaže, se z njim srečujemo v gospodinjstvih. Iz lesa so palete, delovna orodja in stroji, uporablja se tudi v transportu. Ne nazadnje ga najdemo v najbolj subtilnih in prefinjenih oblikah umetniškega izražanja, ki jih omogočajo izjemne lastnosti lesa: mehkoba, barva, struktura, prožnost in trdnost, celo vonj – vse, kar pride do izraza pri oblikovanju nakita, oblek, modnih in dekorativnih dodatkov ter ne nazadnje pravih umetnin," pa je v nagovoru povedala Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda Miren Kras, ki je otvoritveni večer povezovala v obleki (na fotografiji), ki so jo izdelali dijaki Lesarske šole iz Maribora – Klemen Mravljak, Kevin Cerovec in Jan Hercog – in je bila prvič predstavljena na EXPO v Dubaju leta 2022.

Les oziroma pohištvena industrija – (nekoč) simbol Goriške
Da gostuje razstava Čar lesa na goriškem Krasu, seveda ni naključje. Tudi na tak način želijo organizatorji opozoriti na nujno ponovno ozelenitev, pogozditev ožganega kraškega roba. V zadnjem požaru je tam zgorelo več kot dva tisoč hektarjev – predvsem kraškega bora. Zdaj na požganini zasajajo in sadijo druge drevesne vrste, predvsem avtohtone listavce. Gre za projekt obnove kraškega gozda, poimenovan Zeleno srce Krasa. Kras bo torej znova zelen, žal pa na Goriškem, ki je bila še pred nekaj desetletji najbolj prepoznavna prav po lesni, pohištveni industriji, ta (še) ne bo ponovno oživela.

Nedeljko Gregorič, vodja Konzorcija za les severne Primorske, je na odprtju razstave na Cerju opozoril: "Primorska je pred dobrimi 30 leti, v obdobju Jugoslavije, veljala za zibelko pohištvene in lesne industrije. Meblo Nova Gorica, Lipa Ajdovščina, Iztok Miren, Mizar Volčja Draga, Kras Oprema Dutovlje idr., so bila podjetja, ki so narekovala trende v dizajnu in kakovosti v Evropi in po svetu. Danes na bogati dediščinski popotnici pot nadaljuje nekaj malih lesnih podjetij in obrtnikov. Za ohranjanje stroke in poklica mizarja skrbi Lesarska šola v Novi Gorici. V Solkanu je bila pred nekaj leti postavljena stalna razstava o mizarstvu. Vse to je rezultat predanih posameznikov, nekateri med njimi so združili znanje in moči v Konzorcij za les severne Primorske, ki je tudi partner projekta ČAR LESA in soorganizator razstave na Cerju." Da, lesna oziroma pohištvena industrija je takrat zaposlovala več kot 60 tisoč ljudi, dane jih v tej branži ni več niti desetina.

15 let potujočih razstav
Les je pomemben tudi kot strateški material, ki lahko v veliki meri prispeva k razogljičenju družbe, ustvarjanju zelenih delovnih mest in novih poslovnih priložnosti za mlade generacije, je prepričan tudi prof. dr. Franc Pohleven, prvoborec za pravice slovenskega lesa, ki je skupaj z Društvom za zaščito lesa Slovenije in Svetom za les leta 2009 zasnoval vseslovenski projekt potujočih razstav Čar lesa. Razlog je bil izjemno slab odnos družbe, politike in gospodarstva do lesa, ki poleg vode predstavlja praktično edino nacionalno strateško surovino, ki jo za zdaj še imamo v izobilju, a je žal ne izkoriščamo dovolj, še manj na pravi način. Razstava od takrat potuje po Sloveniji z namenom ozaveščanja, izobraževanja in promocije lesa.

Kljub dejstvu, da ima Slovenija kot tretja najbolj gozdnata evropska država velike zaloge lesa, praksa kaže, da niti približno ne izkoriščamo dovolj velikega potenciala, sploh v kontekstu zelenega preboja. Les je namreč edini material, ki nam tudi v procesu predelave omogoča ohranjati standard z najmanjšim možnim vplivom na okolje. Izdelki iz stoodstotno masivnega lesa so namreč stoodstotno zeleni, saj so sestavljeni iz treh osnovnih sestavin: sonca, vode in ogljika, zato so v celoti razgradljivi in ponovno uporabni. Kubični meter dreves v naravi absorbira veliko več CO2, kot ga proizvede predelava kubičnega metra lesa. In kot zanimivost: na razstavi so vsi eksponati označeni s količino CO2, ki jo izdelek prispeva k znižanju ogljičnega odtisa v ozračju.

Razstava na Cerju bo odprta do 11. novembra, najlepše vabilo na ogled te jesenske razstave pa je zajeto v stavku Johna Burroughsa: "Kako lepo se starajo listi. Polni svetlobe in barv so njihovi zadnji dnevi."