Premiera predstave v ATP-ju v Novem mestu bo nocoj ob 20. uri, nastala pa je v režiji Juša Zidarja.

"Predstava bo temeljila na Gramscijevem polliteralnem enako naslovljenem delu," je Zidar povedal ob napovedi letošnje sezone novomeškega gledališča.

Gre za izpoved naprednega misleca in vrhunskega vsestranskega razumnika, ki poskuša razumeti in sooblikovati svet, ki ga obdaja, ne pa revanšistično obračunati z drugače mislečimi, je opisal Zidar in obenem tudi opozoril na aktualnost Gramscijevih zapisov.

Igralski vlogi zasedata Miranda Trnjanin in Žan Koprivnik. Avtorica uprizoritvene predloge in dramaturginja je Eva Kraševec, kostumografinja pa je Tina Bonča. Predstava je nastala v sodelovanju z Gledališčem Glej.

Zamisel skupnosti, ki z javnim delovanjem onemogoča fašistično delovanje
Gramsci (1891–1937) je bil italijanski politični zapornik med fašizmom, ustanovitelj italijanske komunistične partije, pisatelj in politični teoretik. Ideja, ki jo je predstavljal Gramsci kot intelektualec in vodja Italijanske komunistične partije, je zamisel skupnosti, ki z jasnim in odločnim javnim delovanjem onemogoča fašistično delovanje, poudarjajo v ATP-ju.

Tokratna uprizoritev Pisem iz ječe je avtorski projekt, ki iz Gramscijevih teoretskih del in življenjskih trenutkov črpa ključne premise za refleksijo današnjega zgodovinskega trenutka, je zapisala dramaturginja. Soočenje z Gramscijevo mislijo po njenih besedah ni vedno enostavno, saj gre za erudita, ki "filozofijo prakse" dojema kot celovit projekt in se mu ni pripravljen odpovedati niti za ceno prostosti.

Kakšen je lahko vpliv sodobne civilne družbe na politiko?
Soočenje s konformizmom, dezorientiranostjo in neangažiranostjo, ki se je tako globoko zažrla v pore sodobne družbe, pa pred nas postavlja žgoča vprašanja. "Ali smo še zmožni konstruktivnega delovanja kot skupnost, kakšne so naloge nas kot posameznikov v družbi, kakšen je lahko vpliv sodobne civilne družbe na politiko?"

Zagovarjal je humanistično vizijo marksizma, ki ga je imenoval filozofija prakse, ter ga poskušal udejanjati tudi kot politični voditelj. Njegova intelektualna misel je razvejena in še vedno aktualna. Pisal je filozofske, sociološke, zgodovinske in lingvistične spise, kot novinar in urednik pa je deloval pri najpomembnejših socialističnih italijanskih časopisih, kot so bili Avanti!, Il Grido del popolo in L'ordine nouvo, ki je deloval pod njegovim geslom: "Govoriti resnico je revolucionarno."

Kot humanistični mislec se je ukvarjal s politično teorijo, v okvirih katere je razmišljal o možnostih družbenega napredka in o vzpostavitvi enakopravne demokratične družbe. Oblikoval je koncept kulturne hegemonije, ki je zanj predstavljala družbeno vsebino države, so še zapisali v APT-ju.