Različni strokovnjaki bodo obravnavali delo "kozmičnega anarhista" in novomeškega rojaka Antona Podbevška, hkrati pa tudi druge prelomnice zgodovinske avantgarde širšega območja nekdanje Jugoslavije, so pojasnili v Knjižnici Mirana Jarca.

S svojimi prispevki se bodo predstavili domači in mednarodni gosti, in sicer bodo poslušalci lahko spremljali Vida Bešterja, Manuela de Barrosa, Marijana Dovića, Magdaleno Germek, Tomaša Glanca, Branislava Jakovljevića, Nicolaia Jeffsa, Jasno Jovanov, Baro Kolenc, Miklavža Komelja, Leva Krefta, Daniila Leidermana, Natalijo Majsov, Iztoka Osojnika, Tjašo Pureber, Petra Purga, Aljoša Pužarja, Irino Subotić, Dašo Tepina, Miho Zadnikarja in Dragana Živadinova.

Od znanosti k umetnosti
Prvi dan konference se bodo v sklopu dveh razprav posvetili Podbevšku in drugim naprednim sodobnikom slovenskega ter širšega območja nekdanje Jugoslavije, drugi dan pa bodo pretresali delovanje anarhizma v sodobni popularni kulturi in umetnosti.

Tretji dan bo namenjen predvsem premisleku in kontekstualizaciji tega pojma v širšem družbenem kontekstu, pa tudi predstavitvi umetniškega delovanja sodelujočih gostov v znaku središčnega pojma konference.

Znanstveno konferenco bo spremljal umetniški program. Prvi dan bodo predstavili delo zvočne umetnice in pesnice Nine Dragičevič, drugi dan bodo dogajanje pospremili dramski igralec Blaž Šef, ki bo tolmačil dela Antona Podbevška, video nastop umetnic Jule Flierl in Irene Z. Tomažin ter odprtje razstave Kozmični anarhizem študentov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO).

Prireditelji konference vabijo tudi k poslušanju oddaj o temah, tesno povezanih z vsebino konference, ki jih predvajajo na ljubljanskem Radiu Študent.

Pomembno poglavje iz zgodovine slovenske umetnosti
Skupina mladih novomeških umetnikov in zagnancev je 26. septembra 1920 v Novem mestu izpeljala enodnevni umetniški podvig, ki je v slovenski kulturni zgodovini zapisan kot novomeška pomlad. Ta skupinski nastop slikarjev, glasbenika Marija Kogoja in novomeških pesnikov je bil novost, ki je zamisel o novi umetnosti in razmislek o človeku po prvi svetovni vojni združil v odmevno gibanje.

Odmev novomeške pomladi sega tudi v sodobni čas, iz nje pa so izšla imena kasnejših avtorskih in moralnih avtoritet, kot so Anton Podbevšek, Miran Jarc, Marij Kogoj, Josip Vidmar, Rihard Jakopič, Leon Štukelj, Marjan Mušič in Božidar Jakac.

Hkrati letos mineva stoletje od izida avantgardnega časopisa Branka Ve Poljanskega Svetokret: list za ekspediciju na severni pol čovekovog duha, ki je izšel januarja 1921 v Ljubljani in mednarodne revije za umetnost in kulturo Zenit Ljubomirja Micića, katere prva številka se je pojavila februarja 1921 v Zagrebu.

Sto let bo minilo tudi od prvega Jugo-Dada manifesta Dragana Aleksića, ki je bil aprila 1921 objavljen v tretji številki časopisa Zenit.