V SNG-ju Nova Gorica so znova podelili nagrade tantadruj, poimenovane po junaku pisatelja Cirila Kosmača. Tri primorska gledališča, Gledališče Koper, Slovensko stalno gledališče iz Trsta in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, z njimi nagrajujejo izstopajoča dela posameznikov, ki ustvarjajo v njihovem prostoru. Poleg nagrade za življenjsko delo, ki jo je kot napovedano letos prejel prevajalec in lektor Srečko Fišer, so s tantadrujem nagradili predstavo Ubesedovanje v režiji Jana Krmelja, nagrado za scenografijo je prejel Darjan Mihajlović Cerar, za igralske stvaritve pa Ana Facchini.
Predstava, ki "učinkovito prevprašuje odnos med gledališkim in filmskim medijem"
Pasolinijevega zapletenega in večplastnega besedila o posledicah očetovega umora sina po mučnih erotičnih sanjah se ustvarjalna zasedba loteva z okvirom, v katerega vključi zadnji avtorjev intervju, kar daje uprizoritvi dokumentarnost in kaže, da se bo ukvarjala s fenomenom Pasolini, a nato "s kamerami in projekcijo na zadnjo steno razpre gledališki jezik, ki je tako kar naenkrat v dialogu s filmskim, igrano in projicirano se tvorno in provokativno prepleteta", je v obrazložitvi med drugim zapisala žirija, ki so jo sestavljali Matej Bogataj kot predsednik ter Ana Perne in Martin Lissiach.
"Dogodek ne postane le uprizoritev Pasolinijevega besedila, ampak predstava o Pieru Paolu Pasoliniju in njegovi kompleksni poetiki, med katerim se izrisuje koralno zamišljeno in uprizorjeno gledališko doživetje," dodajajo in še: "Pripoved o očetih fašizma, ki ljudožersko ubijajo in posiljujejo naslednjo generacijo, zaživi z uprizoritvijo, ki ob uporabi celotnega gledališkega prostora in različnih medijev ni nikoli didaskalična, ampak široko zasnovana odrska naracija kontroverznega italijanskega intelektualca in njegove neprizanesljive kritike italijanske povojne družbe."
Scenske rešitve, ki omogočajo sugestiven in metaforičen prostor igre
Darjan Mihajlović Cerar je s tantadrujem nagrajen za scenografijo v uprizoritvi Ibsenove igre Ko se mrtvi prebudimo v režiji Stiliyana Petrova in izvedbi SNG-ja Nova Gorica. To je zadnja Ibsenova igra, zato se ukvarja s pogledom nazaj in premislekom tistega potem, zato jo zaznamuje očiščenje od vsakršne iluzije, kar je upoštevala tudi režija, so pojasnili v žiriji in ob tem zapisali: "Tej sledi minimalistična, vendar sugestivna in mestoma alegorična scenografija, ki v mračnem in pridušeno temačnem odrskem prostoru razpre njegovo globino, hkrati pa z vertikalnimi in horizontalnimi režami sugerira upanje in vzpostavi stilizirane prostore onstranskega".
Čeprav se igra dogaja v zunanjih in izpostavljenih prostorih, skope scenske rešitve z nekaj elementi in sugestivno temno zadnjo steno ob podpori kostumografije in glasbe omogočajo sugestiven in metaforičen prostor igre in dosledno izpeljavo premišljenega režijskega pristopa, še piše v obrazložitvi tantadruja za scenografijo.
Žirijo prepričala Ana Facchini: "Kot bi se v vlogi znašla v povsem domačem okolju"
Tantadruja za igralske stvaritve pa prejme Ana Facchini za vlogo Mie v mednarodni koprodukciji Najboljša evropska predstava avtorjev Marka Bratuša in Harisa Pašovića ter za vlogo Leonate v uprizoritvi Shakespearove komedije Mnogo hrupa za nič v režiji Ivane Djilas in produkciji SNG Nova Gorica.
"Reči, da je igra Ane Facchini v najboljši evropski predstavi suverena, še premalo zajame moč njenega igralskega izraza, zlasti ker v tej mednarodni koprodukciji nastopi v tujem (angleškem) jeziku. Pravzaprav deluje, kot bi se z vlogo festivalske direktorice znašla v povsem domačem okolju," piše v obrazložitvi nagrade. Ob jezikovni razsežnosti situacijo izjemno spretno obvladuje tudi na interpretativni ravni, so dodali žiranti.
Kot Leonata v komediji Mnogo hrupa za nič pa "prevzame vlogo svojevrstne mater familias, ki s sprehajalno palico odreja takt lastnim posegom v dejanje, situacije z rahlo poudarjeno obrazno mimiko mestoma tudi porogljivo komentira, medtem ko v dogajalnem zapletu silovito uveljavi svoj oblastniški položaj, a okoliščine obenem izkoristi za karakterno bogato komično plastenje", je pojasnjeno v obrazložitvi.
Štiri desetletja prizadevanj, da se misel čim ustrezneje transformira v zvočno podobo
"Ustvarjanje Srečka Fišerja je odlično tako na polju literature kot gledališča, pomenljivo intenzivno pa na njunem stičišču," pa piše v utemeljitvi nagrade za življenjsko delo, ki jo je Fišer prejel kot sooblikovalec podobe gledališča kot lektor, prevajalec in avtor dramskih besedil. "Največ je seveda ustvarjal v novogoriškem gledališču, kjer je bil do nedavnega zaposlen kot lektor, bil tudi umetniški vodja in dragocen dramaturški sodelavec, v vseh slovenskih gledališčih pa igrajo njegove odlične prevode tako sodobnih kot klasičnih iger iz italijanskega, angleškega in francoskega jezika."
"S poglobljenimi jezikovnimi, umetnostnimi in humanističnimi znanji ter sposobnostjo prepričljivega posredovanja svojih izkušenj in teoretičnih razmislekov je kot lektor sooblikoval številne izvrstne predstave novogoriškega gledališča. Njegove pretanjene in hkrati konceptualno osmišljene gledališke lekture bi bilo ustrezneje označiti kot jezikovno dramaturško svetovanje. S posebno ljubeznijo pa se je ukvarjal prav z uveljavljanjem primorskega dialekta in vzpostavljanjem njegovega pomena, saj 'dialekt ni le ornament', ampak 'bivanjska podlaga človeka'," še piše v utemeljitvi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje