Režiser, znan po specifični poetičnosti svojih uprizoritev in natančni pozornosti do igralske stvaritve, pravi, da lahko režiserje delimo na tiste, ki preko besedila ustvarjajo svojo dramo, in tiste, ki raziskujejo ustvarjalčev tekst.

Sam se prišteva med druge: "Sem režiser, ki želi raziskovati in odkrivati v teritoriju samega avtorja, ne pa zunaj avtorja." Po njegovih besedah je tako vse, kar je prikazano v predstavi, zajeto že v Ibsenovem tekstu, pri čemer je imel v mislih temo deformacije človeških obrazov.
Predstava sledi zakonskemu paru, ki po več letih zakona ne čuti več prave naklonjenosti. Profesor, kipar Arnold Rubek in njegova žena Maja živita dolgočasno življenje. Popestriti ga skušata s poletnimi potovanji, dokler na enem od njih Maja ne spozna ekscentričnega lovca na medvede in posestnika Ulfhejma. Profesor pa sreča svoj nekdanji model Irene, ki ga je tik pred končanjem njegove kiparske mojstrovine nepričakovano in nepojasnjeno zapustila.

Petrov je v igri kot glavno temo prepoznal nezmožnost človeka, da bi čas na Zemlji uporabil za doseg najlepšega, najboljšega in najbolj smiselnega. "Vse ostale teme gravitirajo okoli nje," meni.

Šele ko se mrtvi prebudimo, ugotovimo, da sploh nismo živeli
Zakonca igrata Gorazd Jakomini in Arna Hadžialjević, posestnik Ulfhejm je Blaž Valič, vlogo Irene pa je prevzela Helena Peršuh. Ireno je, kot meni Helena Peršuh, mogoče razumeti kot fatalno žensko v smislu, da pride v ključnem trenutku, postavi ključna vprašanja in zahteva odgovore. Fatalna je za kiparja, ki se je znašel v krizi, sama pa ugotovi, da šele ko se mrtvi prebudimo, ugotovimo, da sploh nismo živeli, kar se igralki zdi "dobra zamisel Ibsena".

Po besedah dramaturginje predstave Ane Kržišnik Blažica je zadnje Ibsenovo delo posebno že zaradi tega, ker ga je pisal z zavedanjem, da je zadnje. Bil je že precej bolan, opus pa je najverjetneje želel zaključiti spevno in harmonično. "Tema, ki smo jo izluščili iz besedila in na katero je Petrov dal največji poudarek, je, kaj se zgodi s človekom, ko živi v odsotnosti ljubezni. V tej luči smo raziskovali vse štiri osebe."

Scenografija je delo Darjana Mihajlovića Cerarja, kostumograf je Alan Hranitelj, avtor glasbe Branko Rožman. Svetlobo je oblikoval Marko Vrkljan, zvok pa Gašper Torkar. Premieri predstave bosta danes in jutri na malem odru.