Nasploh letošnji svetovni dan lutk prinaša predvsem razmisleke o lutkarstvu, robotih in umetni inteligenci (UI). V svetu, kjer UI in robotika postajata vse bolj prisotna, tudi lutka namreč pridobiva nove razsežnosti.

Avtorica slovenske poslanice je Ajda Rooss, predsednica Unime Slovenija – društva slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk. V svojem zapisu razmišlja o svetu, v katerem naših pogledov ne oblikujejo le družbenih omrežij in UI, temveč jih vse bolj zaznamujejo grožnje vojne, globalne krize in vse večje razčlovečenje na družbeni in osebni ravni.

Lutka kot simbol sočutja in povezanosti
"Prav lutka nas lahko spomni na naš izvor in bistvo človeškosti – življenje, hrepenenje po smislu, povezanosti, sočutju, ustvarjanju in ne destrukciji. Njeno nenehno nihanje med življenjem in smrtjo, med negibnostjo in gibanjem, odseva našo lastno krhkost, a prav v tej krhkosti tiči njena moč – v trenutku oživitve, v dotiku, ki ji vdihne življenje. S tem presega vlogo umetniškega objekta in postane medij, ki nas lahko znova poveže s simboliko in domišljijo, ter nas na tiho opominja, kaj pomeni biti živ v svetu nenehnih sprememb. (...) Naj bo lutka tudi v tem letu simbol neomajne vere v moč umetnosti, sočutja in povezanosti ter navdih za soustvarjanje bolj človeškega sveta," je mogoče prebrati v slovenski poslanici.

Zakaj se ljudje čustveno navežemo na robote?
Mednarodne poslanice so napisali režiserka in dramaturginja Linda Blanchet, soustanovitelj Rimini Protokolla Stefan Kaegi ter pionir tehnoloških umetnosti Zaven Paré. Vsi trije se v svojih zapisih osredotočajo na vprašanje, zakaj se ljudje čustveno navežemo na robote, ki nimajo čustev, in jih pogosto dojemamo več kot zgolj orodje.

Linda Blanchet je k temi pristopila skozi zgodbo o hitchBotu, majhnem robotu, ki je z avtoštopom potoval po Severni Ameriki, nato pa so ga našli razkosanega v Philadelphii. Močan čustveni odziv ob njegovi "smrti" je odprl vprašanja o tem, kako lahko robot brez prave avtonomije vzbudi tolikšno empatijo: "Nekje sem prebrala, da človeški možgani povsod iščejo življenje. Celo ko se zazremo v nebo, v oblakih opazimo obrise obraza. Morda to pojasnjuje, zakaj smo trepetali, ko smo videli hitchBota ždeti ob cesti sredi ameriškega prostranstva, in zakaj smo prelivali solze, ko smo ga našli zapuščenega med odpadlim listjem."

Stefan Kaegi raziskuje preplet robotike in umetnosti čez večmedijsko instalacijo v Dresdnu, ki predstavlja 60 centimetrov visoko marioneto Elona Muska, ki je animirana s pomočjo 15 servomotorjev. Obiskovalci lahko na zaslonih spremljajo, kako človek, ki je sodeloval pri razvoju aplikacije ChatGPT in programa za možganski čip Neuralink, izgublja nadzor nad lastnimi gibi. Kaegi se v svoji raziskavi osredotoča na vprašanje nadomeščanja človeka z umetno inteligenco ter na to, kako stroji postajajo nosilci naših zgodb, čustev in človeške izkušnje. "Če bomo na svet okoli nas začeli gledati kot na lutkovno gledališče, nam bo morda lažje prepoznati, kako nas vodijo nevidne niti," je zapisal.

Zaven Paré, ki je tradicionalne lutkovne niti zamenjal z elektronskimi kabli in ustvaril robotske lutke, je znan po projektu Robot Actors in produkcijah s humanoidnimi roboti. V svojem zapisu je poudaril vpliv novih tehnologij na lutkarstvo in robotiko ter opozarja, da roboti, kljub napredku, niso povsem avtonomni. Lutkovna umetnost ponuja pogled na svet, ki nas spominja, da vse – tudi roboti – "visi na nitki," je še izpostavil.

Sorodna novica Grdači – razstava legendarnih lutk Zlatka Boureka

Povabilo odrov, galerij in muzejev
Ob svetovnem dnevu lutk si bo mogoče v Lutkovnem gledališču Ljubljana ogledati otroško marionetno predstavo Gugalnica, odraslim pa bo namenjena hiperrealistična miniaturka Transport: Odhod. Odvilo se bo tudi strokovno srečanje Zlatko Bourek: Nadčasna veličina ustvarjalnosti in sodobni izzivi lutkovne dediščine ter voden ogled gledališča. Sicer je v galeriji Kresija trenutno na ogled razstava Bourekovih lutk, naslovljena Grdači.

V Mini teatru bodo uprizorili monopredstavo z lutkami Zgodbe iz Odese / Zgodba o mojem golobnjaku, v Lutkovnem gledališču Maribor bo na ogled lutkovna predstava za otroke Princesa na zrnu graha, v Lutkovnem gledališču Velenje pa bo na ogled Princeska na zrnu graha. K ogledu svojih zbirk pa ob svetovnem dnevu lutk vabita tudi Lutkovni muzej Ljubljana in Lutkovni muzej Maribor.