Predstava, ki je broadwajsko premiero doživela leta 2018, se je januarja letos poslovila od odra – a z obljubo, da se v juniju vračajo v gledališče Belasco. Datum je bil nato zamaknjen na 2. november, še enkrat se je spremenilo tudi prizorišče, zdaj pa je produkcija v celoti in dokončno ukinjena, poroča The New York Times.

Sorodna novica Producent Scott Rudin se po obtožbah nasilništva umika z Broadwaya

V e-pošti z novico o slovesu predstave, ki sta jo igralska in tehnična ekipa prejeli v četrtek, dramatik Aaron Sorkin in režiser Bartlett Sher odločitev pripišeta producentu Scottu Rubinu.

Afera, ki je Rudina spravila z Broadwaya – a samo za eno leto
Sorkin in Sher pišeta, da se je Rudin, ki se je lani odpovedal "dejavnemu sodelovanju" pri predstavi, ker so na dan prišla poročila o njegovem zlorabljanju zaposlenih, "vsilil nazaj kot producent in iz razlogov, ki so nama, iskreno povedano, nerazumljivi, predstavi preprečil vrnitev na oder".

Umetnost in njena "konkurenčnost na trgu"
Pri Timesu so se dokopali tudi do e-pošte, ki jo je Rudin poslal svojemu režiserju in dramatiku: v njej kot razlog za zaprtje navaja strah, da predstava ne bo donosna. "Razlog, da sem se odločil, da ČUO ne bom vrnil na oder, je povezan s pomanjkanjem zaupanja v gledališko ozračje v prihajajoči zimi. Ne verjamem, da bo postavitev Oponašalca konkurenčna na trgu."

Sorodna novica Je Sorkinova slavna gostobesednost "uničila" roman Če ubiješ oponašalca?

No, ko so leta 2018 predstavo začeli premiero uprizarjati, je bila takojšnja uspešnica: vsak teden je zaslužila približno dva milijona dolarjev in vloženi denar povrnila v pičlih 19 tednih. Dobila je tudi skoraj enoglasno pozitivne recenzije in bila leta 2019 nominirana za devet nagrad tony; Celia Keenan-Bolger je tonyja za svojo vlogo Scout Finch tudi dobila.

Tudi ko se je predstava po koronskem zaprtju oktobra lani vrnila na oder, je bila še vedno zelo dobro obiskana. Zaslužek je strmo upadel šele v drugem valu pandemije, ko je produkcijo zapustil igralec Jeff Daniels.

Moderna klasika
Roman Če ubiješ oponašalca (To Kill a Mockingbird) je že v času izida obveljal za ključno, pomembno literarno delo – osvojil je tudi Pulitzerjevo nagrado za leposlovje. Glavna vloga v filmski upodobitvi iz leta 1962 je Gregoryju Pecku prinesla tudi oskarja.

Navdih za zgodbo in njene like je Harper Lee črpala iz opažanj svoje družine in sosedov, pa tudi dogodka v bližini njenega domačega kraja iz leta 1936, ko je imela deset let. Roman je topel in humoren, pa čeprav se ukvarja z resnimi temami, kot sta posilstvo in rasna neenakost. Gre namreč za zgodbo o odvetniku Atticusu Finchu (očetu pripovedovalke Scout), ki brani temnopoltega moškega, po krivem obtoženega posilstva belke.

Knjiga je v slovenščini prvikrat izšla v prevodu Janeza Sivca leta 1964 in takrat je nosila naslov Ne ubijaj slavca, pred nekaj leti pa je na knjižne police prišel nov prevod Polone Glavan, naslovljen Če ubiješ oponašalca.

Dolga leta skriti roman, ki "obračuna" z Atticusovim idealizmom
Harper Lee je poleg "oponašalca" napisala le še en roman – Pojdi, postavi stražarja (Go Set a Watchman), ki je nastal še pred njeno slavno knjigo, a prvič izšel šele leta 2015, leto pred pisateljičino smrtjo. V tem nadaljevanju je zdaj že priletni Atticus Finch upodobljen kot rasist, ki se upira naporom za desegregacijo v Združenih državah. (Svojo odraslo hčerko na neki točki na primer sprašuje: "Hočeš gomile črnuhov po naših šolah, cerkvah in v gledališčih? Jih hočeš v našem svetu?")