Tožba, ki je bila v torek vložena na zveznem sodišču v Alabami, od sodnika zahteva, naj razreši pogodbeni spor s producentom Scottom Rubinom - dediči bi radi imeli zadnjo besedo v odločanju, ali Sorkinov scenarij preveč odstopa od romana iz šestdesetih in s tem korenito spremeni glavne junake.

Tonya B. Carter, ki zastopa dediče pokojne pisateljice, argumentira, da scenarij močno spremeni več likov iz knjige, tudi njenega protagonista, Atticusa Fincha, ki je po novem na začetku "naiven v zvezi z vprašanji rasizma". Scenarij po njenem mnenju tudi "ne upodobi verodostojno življenja v majhnem mestu v Alabami v tridesetih letih 20. stoletja", češ da se preveč naslanja na današnje družbeno ozračje.

Argument tožnikov je tudi intervju, ki ga je oskarjevec in televizijski mag Aaron Sorkin pred časom dal za gledališko revijo Playbill; v njem je komentiral, da knjiga v svoji izvirni obliki "sploh ne funkcionira " kot gledališka predstava.

Predstavo naj bi začeli predpremierno na Broadwayu uprizarjati 1. novembra letos. Atticusa Fincha, odvetnika, ki temnopoltega moža pred sodiščem v Alabami brani zaradi obtožbe posilstva, igra Jeff Daniels.

Tožba navaja še, da je Rudin ignoriral Carterjevo in se upiral njenim popravkom, februarska različica scenarija pa je samo "še poglobila njene skrbi".

Odvetnik podjetja Rudinplay Inc v pismu odgovarja, da imajo zadnjo besedo v zvezi z vsebino gledališke predstave oni, ne pa družina Harper Lee. Scott Rudin je seveda težkokategorni hollywoodski in broadwayski producent, ki je svojo kariero že okronal z oskarjem in več tonyji. Že večkrat je produciral kritiško hvaljene priredbe klasičnih del ameriškega gledališča iz petdesetih.

Roman Če ubiješ oponašalca (To Kill a Mockingbird) je že v času izida obveljal za ključno, pomembno literarno delo - osvojil je tudi Pulitzerjevo nagrado za leposlovje. Glavna vloga v filmski upodobitvi iz leta 1962 je Gregoryju Pecku prinesla tudi oskarja.

Navdih za zgodbo in njene like je Leejeva črpala iz opažanj svoje družine in sosedov, pa tudi dogodka v bližini njenega domačega kraja iz leta 1936, ko je imela deset let. Roman je topel in humoren, pa čeprav se ukvarja z resnimi temami, kot sta posilstvo in rasna neenakost. Gre namreč za zgodbo o odvetniku Atticusu Finchu (očetu pripovedovalke Scout), ki brani temnopoltega moškega, po krivem obtoženega posilstva belke.

Knjiga je v slovenščini prvikrat izšla v prevodu Janeza Sivca leta 1964 in takrat je nosila naslov Ne ubijaj slavca, lani pa je na knjižne police prišel nov prevod Polone Glavan, naslovljen Če ubiješ oponašalca.

Dolga leta skriti roman, ki "obračuna" z Atticusovim idealizmom
Harper Lee je poleg "oponašalca" napisala le še en roman - Pojdi, postavi stražarja (Go Set a Watchman), ki je nastal še pred njeno slavno knjigo, a prvič izšel šele leta 2015, leto pred pisateljičino smrtjo. V tem nadaljevanju je zdaj že priletni Atticus Finch upodobljen kot rasist, ki se upira naporom za desegregacijo v Združenih državah. (Svojo odraslo hčerko na neki točki na primer sprašuje: "Hočeš gomile črnuhov po naših šolah, cerkvah in v gledališčih? Jih hočeš v našem svetu?")