Pandurjev Barok je bil, kot poroča časnik Delo, njegova najbolje medijsko napovedana predstava do zdaj. Gledališčniki, kritiki, novinarji, med katerimi so bili tudi Slovenci in Hrvati, in pa najbolj slaven gost Pedro Almodovar so se zbrali na sobotni premieri in predstavo sprejeli zelo dobro.

Ustaljena ekipa in španski igralci
Barok je nastal po knjižni predlogi Nevarnih razmerij Choderlosa de Laclosa in drami Kvartet Heinrija Müllerja. Pri nastajanju je sodelovala že utečena Pandurjeva ekipa, kot dramaturginja in asistentka režije je nastopila Livija Pandur, kot scenarist in soavtor teksta Darko Lukić, koreografijo je zasnoval Nacho Duato, glasbo v izvedbi orkestera Joven Orquesta Sinfónica de la Comunidad de Madrid pa je zopet prispeval duo Silence.

Vlogo hladne markize de Mertuille je odigrala Blanca Portillo, ki jo poznamo iz Almodovarjevega Vrni se, vlogo vikonta de Valomonta pa je režiser zaupal španski rock zvezdi Asierju Etxeandii. Začetni prizor je odprl mladi španski igralec Chema Leon, ki je kot lik Baroka predstavljal navigatorja skozi prostor in čas.

Baročni minimalizem
Celotna predstava je bila zasnovana z minimalističnimi težnjami, ki pa v ozračju čustev postanejo baročno razkošne. Scenografijo je tako predstavljal podolgovat betonski zid, ki se po potrebi zapira in odpira ter spreminja funkcijo prostora gleda na trenutno odrsko osvetlitev (tako luč prestavlja gledalca iz budoarja 18. stoletja v bunker po atomski vojni). Neobaročna kostumografija Angeline Atlagić razkriva erotični naboj predstave, ki se giblje od najnižjega hlada do najvišje vročice. Gra za estetsko dovršene, minimalistične prizore, ki se razplamtijo na čustveni ravni do te mere, da so špansko občinstvo pripravili do stoječih ovacij.