Slovenski gledališčniki se na festivalu, ki mesto, ujeto med industrijsko preteklostjo in kulturno sedanjostjo, prvi teden avgusta spremeni v gledališko prizorišče, predstavljajo ob boku Turčije, Nizozemske, Kanade, Estonije in seveda Finske.

Sprva je festival prikazoval le finsko sceno, z brisanjem mej med gledališči in mednarodnim pristopom pa je postal prvi v Skandinaviji. Po mnenju selektorja Mikka Roiha lahko z mednarodno odprtostjo Finci lažje dojemajo lastno identiteto. Selektor se strinja z režiserjem Ponorele lokomotive Jernejem Lorencijem, da tudi na Finskem ni močne domoljubne zavesti ter da so, podobno kot Slovenija, razpeti med Vzhodom in Zahodom.
Jernej Lorenci je ob predstavitvi Ponorele lokomotive obiskovalcem festivala predstavil pomen kulture in predvsem gledališke umetnosti v oblikovanju slovenske narodne zavesti od časov Avstro-Ogrske.
Član igralske zasedbe Aljaž Jovanović je spregovoril o ljubljanski Drami kot sicer narodni gledališki hiši, ki pa se odmika od tradicije in s predstavami, kakršna je Ponorela lokomotiva, omogoča drugačno razmišljanje. O uprizoritvi Ponorela lokomotiva, ki bo na sporedu danes in jutri, so selektorji festivala in člani umetniškega odbora zapisali, da klasično dramaturško zgodbo pripoveduje drzno in predvsem svojevrstno. "Nedokončana Witkiewiczeva mojstrovina je v uprizoritvi SNG Drama Ljubljana z le nekaj odrskimi elementi pozornost usmerila na zgodbo samo in na intenzivnost predstave, ki jo mojstrsko gradijo igralci," so še dodali.
Poleg Jovanovića nastopajo pred mednarodnim občinstvom še Janez Škof, Maja Sever, Tina Vrbnjak, Matija Rozman, Nina Ivanišin, Petra Govc, Zvone Hribar, Gorazd Logar, Andrej Nahtigal, Katja Levstik in Giovannino Raffanell.
Poleg najprestižnejše domače nagrade Borštnikovega srečanja je od premiere septembra 2012 Ponorela lokomotiva prejela tudi druge nagrade in priznanja. Ljubljanska Drama je z njo gostovala na številnih festivalih, med drugim tudi v Zagrebu in Sofiji, oktobra pa jo čaka še gledališki forum Teart v Minsku.
Predstava pripoveduje zgodbo o strojevodji (igra ga Škof) in kurjaču (Jovanović), ki ju žene nenavadna in skrivnostna strast, da bi z nezaslišano hitrostjo pognala parno lokomotivo čez vse razumne omejitve, postaje in signale. Rada bi doživela vznemirljiv vrhunec hitrosti in zanosa. Izkaže pa se, da nista navadna železničarja, temveč razvpita zločinca, ki sta se izmaknila roki pravice. Njun nevarni eksperiment pokvarijo potniki, ki bi radi ustavili drveči vlak. Tako se nori poskus izkusiti katastrofo metafizičnih dimenzij sprevrže v "navadno" železniško nesrečo.
Kaj označuje finsko gledališče?
Festival v Tampereju si letos zastavlja vprašanje, kaj označuje finsko gledališče. Skozi izbor uprizoritev bodo skušali ujeti "finskost" - lastnost, ki naj bi označevala predvsem dinamičnost in kompleksnost finskega gledališča v strmenju ustvarjanja platforme za raznolikost in kontradiktornost ustvarjalnih glasov.

Vabljeni k ogledu prispevka, ki ga je novinarka Špela Kožar pripravila za oddajo Odmevi, dodajamo pa še vtise igralcev.