"Dejstvo, da se je nekdanja skupna država krvavo razklala po šivih, je povzročilo na tisoče novih šivov, ki jih – zavedno ali nezavedno – nosimo vsi," zasnovo predstave Šivi pred današnjo premiero v Stari mestni elektrarni opisuje direktorica zavoda Maska Alja Lobnik. Predstava v režiji Damirja Avdića naslavlja vojno, pregnanstvo, travmo in spomin na območju nekdanje Jugoslavije, tematike, katerim se bodo pri Maski posvetili tudi na konferenci z naslovom Vojna in gledališče – pogled v preteklost, ki bo potekala 12. in 13. septembra v Kinu Šiška. Na njej bodo domači in tuji strokovnjaki izvedli predavanja in pogovore o umetniškem in še zlasti gledališkem odzivu na tematiko.

Sorodna novica Damir Avdić: Kdo bo prvi cenzuriral žico na meji?

Šivi povezuje zgodbe posameznikov, ki so preživeli vojno na ozemlju Jugoslavije
Predstava Šivi po besedilni predlogi glasbenika, pisca in performerja Damirja Avdića je nastala po avtobiografskih pričevanjih iz časa vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v devetdesetih letih. "Cilj je povedati zgodbe, ki so se zgodile. Njemu, njej, tebi, onemu, njim, o njih, nam. Dejstvo, da se je nekdanja skupna država krvavo razklala po šivih, je povzročilo na tisoče novih šivov, ki jih – zavedno ali nezavedno – nosimo vsi. Šivi so okvir za tukaj in zdaj," piše v opisu predstave. "Skrivnost življenja je v šivih, ne v tem, da nimaš brazgotin. Iz dobrih šivov vzcveti dobro življenje."

Poleg režiserja, avtorja besedila in glasbe Damirja Avdića, v predstavi nastopajo še Asja Kahrimanović, Barbara Krajnc Avdić in Gregor Zorc. Pod dramaturgijo se podpisuje Andreja Kopač, pod kostumografijo in scenografijo Nataša Recer, pod grafično oblikovanje oziroma video Almir Mazalović in pod oblikovanje svetlobe Janko Oven.

Kako misliti gledališče v času vojne?
Na dvodnevni konferenci, ki bo potekala v četrtek in petek v Kinu Šiška, bo na temo vojne in gledališča oziroma uprizoritvene umetnosti razmišljalo osem predavateljev, med njimi profesor angloameriških književnosti in kritične teorije na Univerzi v Tuzli Damir Arsenijević, dramaturginja in teatrologinja Zala Dobovšek ter filozofinja in pisateljica Oksana Timofeeva.

Ena od sodelujočih bo tudi raziskovalka na Inštitutu za kulturne in spominske študije na ZRC SAZU Katja Kobold. Kot raziskovalka hrvaške, bosansko-hercegovske in srbske književnosti o vojnah v 90. letih se bo v svojem prispevku posvetila literarnemu in umetniškemu delovanju za otroke. Kot je povedala na novinarski konferenci, je bila med 70 do 80 tisoč prebeglimi skoraj dobra polovica otrok, med njimi pa so bili tudi nekateri književniki in umetniki. Kot ugotavlja raziskovalka, so knjižnični fondi takrat razpolagali z literaturo za otroke v nekdanjih jugoslovanskih jezikih oziroma jezikih priseljencev, zatem pa se je to nekoliko spremenilo. Preostali predavatelji na konferenci so še Blaž Kavšek, Gregor Moder, Djordje Popović in Lana Zdravković.

Sorodna novica Jugofuturizmu posvečen cikel YUFU, tudi z razmislekom o "šuškavkah" 21. stoletja

Po Jugofuturizmu Maska s projektom Moj dom pogleduje v preteklost
Maska se že leta posveča razmislekom o zapuščini nekdanje skupne države. Po projektu Jugofuturizem se pri novem evropskem projektu Moj dom, pod okriljem katerega potekata omenjeni premieri in konferenca, osredinjajo predvsem na vprašanje razpada nekdanjega skupnega prostora in travme, ki jo je regija doživela. Z novim projektom po njenih besedah nadaljujejo kontinuiteto srečevanja različnih praks, od teorije do politične misli in umetnosti.

Projekt sta zasnovala Gregor Moder in Blaž Kavšek, nastal pa je v partnerstvu med institucijami iz Italije, Nemčije, Avstrije in Hrvaške. Kot sta povedala na novinarski konferenci, je namenjen pogledu na jugoslovanske vojne v 90. letih s poudarkom na migracijah, ki so s tem povezane. Tudi zato so ga naslovili Moj dom, saj se sintagma navezuje tako na izgubo kot na najdbo novega doma.