Premierna izvedba Requiema v po idejni zasnovi umetniškega direktorja SNG-ja Opera Ljubljana Marka Hribernika in v režiji Renata Zanelle bo na tamkajšnjem odru drevi ob 19.30.

Gre za unikaten projekt v izvedbi zbora kot glavnega protagonista večera, orkestra ter opernih in baletnih solistov, ki ga bo glasbeno vodil Ayrton Desimpelaere. Hribernik si je zamislil, da bi v času pred prihajajočimi prazniki uprizarjali glasbeno-scenski oratorij Rekviem, ki z glasbo in vsebino spominja na čas minljivosti življenja. Ponovitvi tako sledita v petek in soboto.

"Ravno ob vseh svetih, ko se dan skrajša in se na zemljo spusti somrak, se spomnimo svojih pokojnih in se srečamo z mislijo o svoji lastni minljivosti," je povedal Hribernik in dodal, da je Rekviem Gabriela Fauréja (1845–1924) eden najbolj optimističnih v evropski oratorijski literaturi. "V svojem dramaturškem loku nas vodi skozi smrt v življenje in paradisum," je še pojasnil. Glasbi tega francoskega skladatelja so dodali še nekaj izbranih stvaritev iz njegovega opusa, ki bodo zaokrožile zgodbo življenja in smrti.

Fauré je v svojem sedemstavčnem Rekviemu nanizal tako rekoč najlepše melodije, ki jih je kdaj ustvaril. Umetnina je bila najbrž glasbeni poklon njegovemu očetu, ki je umrl leta 1885. Tradicionalno je rekviem molitvena žalostinka za mrtvimi, njegov Rekviem pa je popolnoma drugačen, saj skladatelj, drugače od številnih sodobnikov, ni imel jasnih verskih prepričanj, čeprav je prvih 25 let svoje poklicne kariere deloval kot cerkveni organist. Po pričevanju njegovega sina je trdno verjel v najvišjo prizanesljivost, ki je lahko le božanska. "Govori se, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo, nekdo ga je celo označil za uspavanko smrti. A jaz tako vidim smrt: kot radostno odrešitev, hrepenenje po sreči v onstranstvu, ne pa kot bolečo izkušnjo," je dejal skladatelj v intervjuju leta 1902.

Kot najbolj veličastni stavki Requiema zazvenijo Pie Jesu, Agnus Dei ter In paradisum, ki so polni bogatih, duhovnih melodij. Stvaritev je poželo številne pohvale, med njimi tudi skladatelja Camilla Saint-Saensa, ki je delo označil za božansko. Prva različica Rekviema je bila izvedena leta 1888, v polni orkestrski zasedbi pa je bilo delo izvedeno tudi na Faurejevem pogrebu leta 1924.

Vodilno vlogo na izvedbi v Operi bo imel zbor z zborovodjo Željko Ulčnik Remic ob podpori orkestra in opernih solistov: sopranistke in prvakinje Martine Zadro, mezzosopranistke Elene Dobravec in baritonista prvaka Jožeta Vidica. Na violončelu bo kot solist nastopal mladi virtuoz Urban Marinko, sicer redni član orkestra ljubljanske operne hiše.

Zanella, ki je tudi sokoreograf skupaj z Lukasom Zuschlagom, je celotnemu dogajanju dodal še dva baletna para, gostujoča ukrajinska prvaka Anastasio in Denisa Matvienko ter domača solista Matejo Železnik in Lukasa Baremana, "da bi v mističnem vzdušju ganil tudi baletno občinstvo in večeru z gibom dodal piko na i".