Drama Kaspar Hauser morje hiš je ostra, radikalno kritična upodobitev sodobnega evropskega, nemškega ali slovenskega socialnega sistema, ki ima moč uničevanja in ubijanja, ne izvaja pa skrbi za človeka. Pipan pravi še, da je to "upodobitev sistema, ki iz empatičnih in solidarnih bitij izdeluje nefunkcionalne birokrate, čustvene in miselne hendikepirance, ki naj bi skrbeli za druge, čeprav niso sposobni več poskrbeti niti zase".

Kaotični kup tragičnih usod
Björn, socialni delavec na uradu za področje socialno ogroženih, zapostavljenih in zlorabljenih otrok, Kasparjev Hauserjev današnjega časa, je pregorel. Izginil je in nihče ne ve, ali bo spet lahko delal. Kolegicam Aniki, Barbari in Silvii je na mizi pustil 104 nerešene primere, v neurejenih in nepopolnih dosjejih in na kupu iztrganih listkov s sprotnimi zabeležkami.

Te ne vedo, kje naj se lotijo dela, dvomijo o svojih sposobnostih, tudi one so, kot vsi uradniki, nenehno preobremenjene. Zbranost pri delu prekinjajo reminiscence na številne težavne primere od prej, njihova prav tako neurejena zasebna življenja, dvomi, beg od odgovornosti, poskusi odpravljanja težav z zamahom roke, vmes pa še telefonski klici, po katerih nastajajo nove zabeležke, ki se izgubljajo v kaotičnem kupu tragičnih usod.

Resnična izkušnja morja hiš
Nemška avtorica Felicia Zeller (1970) je z dramo Kaspar Häuser Meer - ki torej v izvirnem naslovu vsebuje besedno igro - leta 2008 dosegla velik uspeh na nemških odrih. Večinoma je dejavna kot dramatičarka in medijska umetnica, piše pa tudi prozna besedila in radijske igre ter ustvarja na področju novih medijev in kratkega filma. Napisala je 20 dramskih besedil, ki dosegajo uspehe na nemških in evropskih odrih, zanje je prejela tudi številne nagrade.

Avtorica o tragičnem stanju na področju nemške sociale piše iz lastnih izkušenj, saj je nekaj časa delala pri socialni službi. Poleg tega živi v berlinskem okrožju Neukölln, kjer so primeri, ki jih opisuje v drami, del vsakdanjika ... Kjer obstaja resnično morje hiš, za zidovi katerih živijo naši današnji Kasparji Hauserji.

Kaspar Hauser je bil najbolj znana sirota 19. stoletja, bil je in še je navdih mnogo umetnikom. Del življenja naj bi preživel v temi, kjer je bil njegova edina družba majhen lesen konjiček, potem pa je odkril življenje – in svetlobo.

Janez Pipan je tudi dramaturg predstave, prevajalka je Mojca Kranjc, scenografinja Sanja Jurca Avci, kostumograf Leo Kulaš, avtor glasbe Damir Avdić, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak in lektor Jože Volk. Igrajo Liza Marija Grašič, Barbara Medvešček in Lučka Počkaj.