In prav s tem vprašanjem, ki ga je pred leti naslovil Dušan Pirjevec ob romanu Gnus francoskega filozofa Jeana-Paula Sartra, so se spopadli ustvarjalci nove predstave Anton Podbevšek Teatra, naslovljene Gnus, Besede in reči.

Predstava režiserja Matjaža Bergerja je poleg Sartrovega romana nastala tudi s pomočjo besedil njegovega nekoliko mlajšega kolega Michela Foucaulta, zbranih v knjigi Besede in reči.

Prežetost s strahom in gnusom
Po Pirjevčevih besedah je Antoine Roquentin, osrednja figura Sartrove knjige, doživljal strah in gnus ob mrtvih stvareh, ki so del narave, doživljal ga je ob predmetih, ki so izdelki človeka, doživljal ga je v stiku z drugimi ljudmi in z njihovimi telesi.

V uvodu omenjeni kamen "je bil sprva zanj kamen-žabica, kamen-igrača, čisti predmet, a ko je držal ta kamen v roki, je nenadoma spoznal, da je ta kamen najprej in predvsem kamen, ki kot ostala narava in nebo biva tudi brez njega in nikakor ni res, da je že od vsega začetka samo zanj," je zapisal Pirjevec.

Ko je džezovska glasba pomemben element uprizoritve
Kot je povedala dramaturginja Eva Mahkovic je preobrazba besede filozofskega romana Gnus v gradivo za odrsko uprizoritev zanjo predstavljala izziv, saj je ta močno zaznamovan z mislimi in dnevi ene same osebe. Poleg njegove dnevniške oblike je kot formalni okvir Gnusa po besedah dramaturginje pomemben element tudi džezovska glasba.

V uprizoritvi nastopajo Barbara Ribnikar, Pavle Ravnohrib, Janez Hočevar, Irena Yebuah Tiran, Leticia Slapnik Yebuah in duo Silence, ki je tudi prispeval glasbo. Scenografija je delo Marka Japlja, kostumografija pa Petra Movrina in Metoda Črešnarja.

Premiera predstave Gnus, Besede in reči bo drevi ob 20. uri v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu, z njo pa bodo gostovali tudi na hrvaških otokih Korčula in Mljet.