Iz Drame so potrdili, da je umrl zaradi srčne kapi. "Tako sem šokiran, žalosten in obupan, da ne vem, kaj naj sploh rečem. Ni odšel le eden najboljših prijateljev in gledaliških kolegov, odšel je eden največjih slovenskih igralcev vseh časov. Vsaj v tem trenutku si ne znam niti predstavljati, kako bomo brez njega izpeljali preostanek sezone, saj je toliko vsega slonelo na njem – vendar pa je to v tem hipu še najmanj pomembno," pa je za Dnevnik povedal ravnatelj Drame Igor Samobor.

Prvak ljubljanske Drame je v gledališču upodobil nekatere največje like, od Kralja Leara in Hamleta do Julija Cezarja in Ojdipa. Veljal je za igralca najzahtevnejših vlog. Med naslovne vloge, ki jih je oblikoval, sodi že legendarni Baal v režiji Eduarda Milerja, za katerega je prejel med drugim Borštnikovo nagrado za igro.

Zrele, ponotranjene, s kipečo, a neizbruhnjeno energijo je oblikoval like v Korunovih režijah: Maksa v Kralju na Betajnovi ali Komarja v Hlapcih, Astrova v Stričku Vanji, Rogožina v Idiotu ali Dimitrija v Bratih Karamazovih, Falaca v Strniševih Ljudožercih in Kralja Leara.

Izkazal se je tudi na televizijskem področju, še posebej v nanizanki Teater Paradižnik kot nepozabni vratar Veso, v Vrtičkarjih in v Naši mali kliniki.

Obsežen je tudi njegov filmski opus - med drugim smo ga lahko gledali v Predmestju, Sladkih sanjah, Kratkih stikih, Lahko noč, gospodična, Zvenenju v glavi in letos v Nočnem življenju. Sinhroniziral je tudi več risank, med drugim je posojal glas očiju pujsu v Pujsi Pepi.

Trikratni Borštnikov nagrajenec
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim tri Borštnikove nagrade, nazadnje lani za izjemno naslovno vlogo v predstavi Kralj Ubu, ki mu je prinesla tudi zlati lovorjev venec na gledališkem festivalu MESS v Sarajevu. Prejel je tudi več Severjevih nagrad in nagrad revije Stop za najboljšega igralca leta.

Nad njim niso bili navdušeni samo kritiki, ampak je veljal za enega najbolj priljubljenih igralcev pri nas, ki je obvladal tako resne dramske vloge kot humorne, saj je imel odličen občutek za komedijo. Imel je odrsko prezenco in markantnost, kakršni ima le malokdo, zato se vrzeli, ki jo je pustil za seboj v Draminem ansamblu, tako se zdi, še ne bo dalo kmalu zapolniti.

Sin igralskih veteranov
Leta 1968 v Ljubljani rojeni Šugman je med letoma 1988 in 1992 študiral na AGRFT-ju, študij pa zaključil z vlogo Astrova v Stričku Vanji A. P. Čehova. Za vlogo je prejel Severjevo (1992) in Prešernovo nagrado (1993) za študente. Še istega leta se je zaposlil v Drami, ki ji je ostal zvest do konca.

Šugman je bil sin igralskih veteranov Zlatka Šugmana (umrl leta 2008) in Maje Šugman, za seboj pa je zapustil dva otroka. Šugman bi rojstni dan praznoval 23. decembra, do konca meseca pa je imel predvidenih še več nastopov v predstavah Kralj Ubu, Art, Hlapci in Jugoslavija, moja dežela. V Ubuju bi moral nastopiti tudi jutri.

Aprila letos je Šugmana v oddaji Od blizu gostila Vesna Milek, lani pa v oddaji Profil Marjana Ravnjak. Oba pogovora si lahko ogledate spodaj.