Sivčeva, rojena 4. junija 1947, je že med študijem sodelovala v predstavah Mestnega gledališča ljubljanskega in SSG-ja Trst. Leta 1970 je za vlogo Laure v drami Tennesseeja Williamsa Steklena menažerija prejela Borštnikovo nagrado za mlado igralko, sedem let pozneje pa še Borštnikovo nagrado za vlogo Ane v drami Mirka Mahniča Že čriček prepeva.

Dar za komične vloge
Kot so zapisali v združenju, je imela Sivčeva poseben dar za komične, karakterne vloge, zaradi česar je bila priljubljena kot interpretka številnih humornih, satiričnih likov v Mariborskem radijskem feljtonu. Na Radiu Maribor je ustvarjala več kot dve desetletji.

Med njenimi vlogami gre med drugimi omeniti še Natašo v predstavi Na dnu Maksima Gorkega, Ivano v Lažni Ivani Andreja Hienga in Upokojenko v komediji Čaj za dve Toneta Partljiča. Nastopila je tudi v Štigličevi TV-nadaljevanki VOS. Ob upokojitvi leta 2006 je Sivčeva pripravila avtorski projekt Teater ni klošter. Kot je za Večer zapisal Partljič, je v tem projektu obujala spomine zlasti na moške kolege, kot so Arnold Tovornik, Volodja Peer in Franček Vičar. "Anekdote in doživljaje z odra je povezala v igralski obračun z grenkim spoznanjem minevanja," je zapisal in dodal, da je Sivčeva, v nasprotju z igralkami, ki dolgo dozorevajo, neponovljiv zenit dosegla prav v prvem desetletju dela v gledališču.