Valentina Turcu (1974) je prejela visoko častno nagrado, poimenovano po romunsko-madžarski koreografinji, baletni mojstrici in plesni pedagoginji Gabrielli Taub Darvas. Sicer je Romunija tako rekoč druga domovina Valentine Turcu, saj je od tam njen oče, baletnik Marin Turcu. In kot kaže, se bo tja še vračala, saj je z mariborskim Baletom in predstavo Madame Bovary junija vabljena še na veliki poletni festival na prostem v Cluju.

V Romuniji ekipa z več gosti iz Slovenije
Njena baletna predstava Romeo in Julija na glasbo Sergeja Prokofjeva je bila sprva leta 2012 uprizorjena v SNG-ju Maribor, nato jo je postavila še v Narodni operi v Rigi in v gledališču Metz Metropole v Franciji. V Romunski narodni operi v Cluju v vlogah Romea in Julije nastopata baletna solista Ionut Dinita in Andreea Jura, glasbenemu orkestru pa dirigira Cristian Spataru. Asistenta koreografije sta Anton Bogov in Raimond Martinovs, v ekipi so še scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš in oblikovalec svetlobe Tomaž Premzl, piše na spletni strani operne hiše.

"Po nepozabnem večeru 28. januarja letos v SNG-ju Maribor, kjer smo prav s predstavo Romeo in Julija proslavili zgodovinski trenutek s plesalci in mariborskim občinstvom, sva z Antonom Bogovom odpotovala v Cluj. Tukaj so izjemno nadarjeni plesalci, srčni, dinamični in zelo odprti za nov dramski balet, s katerim, kot sami pravijo, odpirajo povsem novo poglavje," je za časopis Večer dejala koreografinja. "Veselim se, da lahko del naše mariborske zgodbe s tolikšnim navdušenjem spremljajo na številnih mednarodnih odrih," je še dodala.

Sorodna novica Valentina Turcu: "Baletna umetnost je medij božanske lepote"

Tri desetletja predanega ustvarjanja
Klasično izšolana baletna solistka in koreografinja Valentina Turcu letos zaznamuje 30-letnico umetniškega ustvarjanja. Izobraževala se je v Lozani pod mentorstvom koreografa in baletnega mojstra Mauricea Bejarta, po vrnitvi v Slovenijo pa je kot balerina med drugim nastopila v koreografskem prvencu Edwarda Cluga Tango, kjer je bila tudi asistentka koreografa.

Gre za eno izmed najbolj cenjenih in izstopajočih umetnic v Sloveniji in sosednjih državah. "Njene stvaritve se poleg ustvarjanja koreografij in oblikovanja odrskega giba za opere, drame, koncertne dogodke in baletne večere tako v žanrskem kot slogovnem smislu raztezajo od večkrat nagrajenih celovečernih baletov pa vse do sodobnih enodejank in koreografskih miniatur," so zapisali v SNG-ju Maribor.

Njen opus z več kot 130 ustvarjenimi ali soustvarjenimi baleti, dramskimi in opernimi produkcijami ne priča zgolj o epohalni ustvarjalni potenci, ampak tudi o njeni vsestranski in izjemno pregibni gledališki intuiciji, ki se v zadnjem času potrjuje tudi v izjemno uspešnih režijah dramskih uprizoritev, še navajajo v gledališču.

Leta 2007 je za mariborski Balet ustvarila svoj koreografski prvenec La Callas, pozneje pa dosegla mednarodno prepoznavnost s koreografijami, kot so Carmen in Bolero (HNK Split, 2011) ter seveda Romeo in Julija (SNG Maribor, 2012), za katero je prejela nagrado Pie in Pina Mlakarja. Med svoje dosežke šteje še dramske balete Ana Karenina (HNK Zagreb, 2014), Nevarna razmerja (2014, koprodukcija Dubrovniškega poletnega festivala, Festivala Ljubljana in SNG Maribor) in Jevgenij Onjegin (SNG Maribor, 2016).

Sorodna novica Jevgenij Onjegin: odvečni človek za vse čase in priložnosti

Aprila 2017 je ustvarila novo postavitev baletnega trilerja Carmen za Augsburški balet, jeseni istega leta pa je s koreografom Juliem Arozareno sodelovala pri postavitvi baleta Don Giovanni za Latvijski narodni balet v Rigi. Ustvarila je med drugim še baleta Smrt v Benetkah (koprodukcija HNK Zagreb in SNG Maribor, 2018) in Dama s kamelijami s praizvedbo marca 2020 v Janačkovem gledališču v Brnu. Lani je za Balet HNK Zagreb in Balet SNG Maribor ustvarila balet Madame Bovary.

Prejemnica nagrade Prešernovega sklada
Valentina Turcu je ob omenjeni nagradi Pie in Pina Mlakarja ter nedavni romunski nagradi za svoje delo med drugim prejela še nagrado hrvaških dramskih umetnikov za najboljšo predstavo in koreografijo v letu 2019 za režijski prvenec Tramvaj Poželenje (v produkciji HNK Varaždin), nagrado Prešernovega sklada (2018) in Glazerjevo listino (2017).