Govorica je predrugačena na način, kot ji ga je narekovala zima, zato zbirka prinaša "pesmi, ki tulijo s hudim vetrom, z zanosom snežnega meteža pometejo z navideznostmi in izvoljenke otrpnejo v zraku kakor zasrežene vrtnice. Predramijo globoko spečo bolečino, saj zdržijo dolgo sredi najhujše zime - vse dokler jaz ne pomeni mraz", so zapisali pri založbi Beletrina, ki je izdala zbirko.
Verzi, ki ne zamrznejo v času
Hkrati so to tudi pesmi, "ki pritajene ob zemlji počivajo s prvim zapadlim snegom in spregovarjajo s pridušenim glasom zaljubljencev". "V vsakem primeru gre za poezijo, ki ne zamrzne v času," so še zapisali pri Beletrini.
Zbirka V tem mrazu med drugim vključuje nekatere izmed njenih najgrozljivejših pesmi predstave Groza sveta/Horror mundi, ki jo je Makarovičeva pred časom pripravila v sodelovanju s Kaučičem.
Svetlana Makarovič se je rodila leta 1939 v Mariboru in začela svojo kariero kot poklicna gledališka igralka. Danes je po poklicu pesnica, pisateljica in ena najbolj prepoznavnih slovenskih avtoric. Njena poezija je bolj tradicionalna kot avantgardna. Posebnost njenih pesmi sta parafraziranje motivov in tona slovenskih ljudskih pesmi ter ustvarjanje obskurnega, baladnega vzdušja.
Mi smo drug drugemu tako naredili,
da se med sabo ne poznamo več
v tem mrazu.
Od časa do časa kdo koga umori
ali pa kakšnega novega zaplodi
v tem mrazu.
Pa to še ni tako hudo,
da ne bi lahko še huje bilo
v tem mrazu.
(Svetlana Makarovič: V tem mrazu)
Pomembno zaznamovala tudi mlajše generacije
Pesmim Makarovičeve vlada včasih stroga forma, spet drugič gre za prosto poezijo. Objavila je več pesniških zbirk, in sicer Somrak (1967), Kresna noč (1968), Volčje jagode (1972), Srčevec (1973), Pelin žena (1974), Sosed gora (1980) in druge. Objavila je več kot 30 knjig in 15 iger za otroke, njena dela pa so prevedena v številne tuje jezike.
Umetnica je znana tudi po tem, da je odklonila Prešernovo nagrado, pa tudi po svojih družbenopolitičnih izjavah. Zadnje dni v medijih najbolj odmeva njen odziv na postavljanje žičnate ograje na meji s Hrvaško, ki se glasi: "Nočemo ograje z britvicami."
Ob tej priložnosti se je še vprašala, ali se Slovenci, ko pojejo državno himno, zavedajo, kakšno besedilo izgovarjajo in kako ga s svojim vedenjem skrunijo slovenski politiki. Ta država si po njenih besedah že dolgo ne zasluži takšne himne, saj je polna sprenevedanja, laži in hinavščine. Ob tej priložnosti pa je zložila pesem, ki je zastavljena kot himna: "Kuža pazi, schengen straži, vstane, leže, tačko da, če bo priden, ga mogoče Tante Merkel potreplja."
Literarno-koncertni večer Groza sveta/Horror mundi bo Makarovičeva izvedla z Zlatkom Kaučičem, dobitnikom nagrade Prešernovega sklada in enim najboljših slovenskih džezovskih tolkalcev, na odru Mini teatra drevi ob 20. uri.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje