Sorodna novica Mladi levi: ko se gledališki elementi preselijo v naravo

V Stari mestni elektrarni so praznovali sklepni del 27. mednarodnega festivala Mladi levi in 20. obletnico vzpostavitve Stare elektrarne, prostora sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Ob tem je zavod Bunker prvič podelil nagrade zlata strela, s katerimi izpostavlja presežke, dosežke in zasluge v pretekli sezoni Stare elektrarne. Nagrade se podelili v kategorijah izstopajoči dogodek, delo z občinstvom, predavanje, zvočna pokrajina, podelili pa so tudi dve posebni nagradi za predanost Stari elektrarni in umetnosti ter za dolgoletno sodelovanje in podporo.

Za izstopajoči dogodek nagrada glasbeno-performativnemu projektu zavoda Sploh
Nagrado zlata strela za najbolj izstopajoči dogodek v pretekli sezoni v Stari elektrarni so namenili avtorjem in izvajalcem koncerta Zdej loh spokam zdej loh grem v produkciji zavoda Sploh. Kot piše v utemeljitvi, se glasbeno-performativni projekt skozi formo koncerta sproščeno, a hkrati zavezujoče sprehaja med občutji sodobne vsakdanjosti, ki nevsiljivo rastejo iz prepleta poezije Primoža Čučnika, občutljive vokalne interpretacije Nataše Živković in glasbene pokrajine, ki jo plasti zasedba pod vodstvom Tomaža Groma.

Nagrado zlata strela za delo z občinstvom v predstavah Časni plesi in Druge kože je prejel Gregor Kamnikar. Kamnikar gledalce povabi k sodelovanju na lahkoten in nepretenciozen način. Pri svojem delu z gledalci razvija edinstven pristop, ki je nežen in subtilen ter hkrati zelo sugestiven, piše v utemeljitvi.

Nagrada za organizacijo predavanja Catherine Malabou o ženskem užitku
Nagrado zlata strela je žirija namenila filozofskemu predavanju Klitoris je anarhistka. Kot piše v utemeljitvi, je Catherine Malabou s svojim pronicljivim nastopom osvetlila ženski užitek in problematizirala njegov izbris iz filozofije ter tako v naš prostor tudi z govorjeno besedo na področje humanistike prinesla svežo perspektivo. Nagrado je namenila tudi producentoma dogodka, Mestu žensk in Maski Ljubljana – za programsko odločitev, ki je bila angažirana in nujna.

Zlato strelo za inovativno zvočno pokrajino v predstavi Snježane Premuš Za-mišljen je prejela Ida Hiršenfelder alias beepblip. S svojo filigransko zvočno občutljivostjo je vnesla izrazito novo avtorsko dimenzijo v prepoznavno estetiko Snježane Premuš, piše v utemeljitvi.

Častni nagradi prejela oskrbovalka in predstavnik lastnika prostorov Elektra Ljubljana
Posebno nagrado zlata strela za predanost Stari elektrarni in umetnosti je žirija namenila Marjeti Pogačnik, ki, kot piše v utemeljitvi, z neumornim in natančnim delom skrbi za čistočo in urejenost prostora, obenem pa je najzvestejša obiskovalka predstav. Posebno nagrado zlata strela za dolgoletno sodelovanje in podporo pa je prejel Roman Jesenko, ki se mu zahvaljujejo za sodelovanje, zanesljivost in razumevanje.

O dobitnikih prvih sezonskih nagrad zlata strela je odločala žirija v sestavi Tjaša Črnigoj, Suzana Koncut, Gregor Butala, Mojca Jug in Špela Kopitar, ki je izbirala med 60 različnimi dogodki, ki so se v lanski sezoni odvili v Stari elektrarni. Večer je minil v vzdušju prazničnega koncerta z naslovom Zlati časi v izvedbi Špele Frlic, Lee Kukovičič in Toni Soprano Meneglejte. Na oder so postavile film brez slik, izbor najljubših spominov in misli ustvarjalcev, producentov, gledalcev in gledalk, skupnosti Tabor in skupnosti Stare mestne elektrarne.

Direktorica zavoda Bunker: "Elektrarna je 20 let trajajoč aplavz, zaploskajmo ji še za naprej!"
20. avgusta 2004 se je sedmi festival Mladi levi začel z odprtjem Stare elektrarne. Več kot stoletna stavba je s tem dobila novo poslanstvo in vsebino, postala je vadbišče in prizorišče sodobne uprizoritvene umetnosti, so zapisali v zavodu Bunker, ki upravlja Staro mestno elektrarno. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob tej priložnosti povedala, da je Stara mestna elektrarna izšla iz konkretne potrebe ustvarjalk in ustvarjalcev ter vztrajnega zagovorniškega dela in vizije ekipe Bunkerja in prezgodaj preminule Nevenke Koprivšek. "V dvajsetih letih je ta prostor postal središče ustvarjalnosti in skupnosti, brez katerega si ne moremo predstavljati sodobnih uprizoritvenih umetnosti in sodobnega plesa," so ministričine besede navedli v sporočilu za javnost.

"Danes se s ponosom in hvaležnostjo oziramo na preteklih 20 let delovanja zavoda Bunker, ki je v tem času postal nepogrešljiv del kulturnega tkiva našega mesta. S svojo predanostjo in vizijo je močno prispeval k razvoju kulturnega dogajanja v Ljubljani, pri čemer je Stara mestna elektrarna postala simbol sodobne umetnosti in inovativnih praks. Danes je dan, ko se s hvaležnostjo spominjamo Nevenke Koprivšek, brez katere Ljubljana ne bi bila mesto pogumnega ustvarjanja," pa je na dogodku dejala Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana.

Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker je na oder v spremstvu celotne ekipe Stare elektrarne dejala: "Današnja prireditev je aplavz – zahvala in poklon vsem, ki ste, smo, ustvarjali zadnji dve desetletji elektrarne. Elektrarna je hkrati zmaga in nerešen izziv, je hkrati dokaz, da se da in da obstaja potreba po dialektiki procesov: da se hkrati borimo, da nekaj obstane in se spreminja, da lahko enkratne akcije in dolgotrajni zagovorniški procesi tečejo vzporedno z roko v roki in da sta včasih skrb in nega ravno tako velik izziv kot vzpostavljanje novega. Je tudi dokaz, da če se stvari delajo skupaj, vztrajajo tudi, ko se nekateri poslovijo … ker so večje od posameznic. Ploskamo vsem, ki smo zmogli, vsem, ki ste nam stali ob strani, vsem, ki ste podprli, delali, nas spremljali. Elektrarna je 20 let trajajoč aplavz, zaploskajmo ji še za naprej!"

Sorodna novica Tone Peršak se je zavzel za ohranitev Stare mestne elektrarne

V preddverju prizorišča ostaja muzej, posvečen nekdanji elektrarni
S podpisom tripartitne pogodbe je Elektro Ljubljana julija leta 2003 za pet let brezplačno oddal prostore v Stari elektrarni ministrstvu za kulturo v času ministrice Andreje Rihter. Takrat so 716 kvadratnih metrov prostorov, poimenovanih Vadbišče v Stari mestni elektrarni, namenili predvsem umetnikom, producentom in organizatorjem s področja sodobnih uprizoritvenih umetnosti, ki do takrat niso imeli svojega prostora za ustvarjanje, pozneje pa z razpisom za upravitelja določili zavod Bunker.

Dogodek ob odprtju se je imenoval Če nas ne bi bilo, bi si nas morali izmisliti, bil je poklon sceni, ki si je prostor izborila, ter hkrati napoved prihajajočega programa. Preteklih 20 let je elektrarna postala pomembno lokalno in mednarodno prizorišče, ki gosti vse, od prvih umetniških poskusov do predstav uveljavljenih umetnikov. Gosti tudi festivale ter občasno glasbeni, filmski in diskurzivni program. V 20 letih delovanja je Stara elektrarna postala pomembno središče uprizoritvenih umetnosti in gostila več kot 4000 dogodkov, pri katerih je sodelovalo 352 različnih umetnic in umetnikov in več kot 180.000 obiskovalcev.