Najdbe, ki bi lahko bile del omenjene jedilnice, so našli na območju Neronove vile Domus Aurea sredi Rima. Rimski zgodovinar je v delu De Vita Caesarum, v katerem spremljamo življenjepise rimskih cesarjev, opisal jedilnico, v kateri je bila nameščena lesena ploščad, ki naj bi se vrtela podnevi in ponoči.

Vila, ki se je po požaru dvignila nad večno mesto
Pravzaprav je bila jedilnica le ena izmed znamenitosti v razkošni vili, ki jo je dal zloglasni rimski cesar Neron (od 54 do 68) zgraditi po velikem požaru leta 64. Vila, ki je dobila ime Zlata hiša, se je skupaj s parkom raztezala na 50 hektarjih.
Pravzaprav so nedavna arheološka izkopavanja pokazala, da je bil Neronov Domus Aurea večji, kot se je prvotno domnevalo, in da se je raztezal kar prek štirih od sedmih rimskih gričev.

Po besedah vodje izkopavanj na Palatinskem griču Marie Antoniette Tomei je odkritje, vezano na vrtečo se jedilnico, "izjemna najdba, ki med rimskimi arheološkimi najdbami nima para".

Varovana rimska skrivnost odpre vrata
Javnosti so bili do zdaj v vili Domus Aurea dostopni le podzemni prostori, ki so jih zaradi nevarnosti, da se bodo zrušili, že večkrat zaprli. Prvič je Neronovo domovanje javnosti vrata odprlo junija leta 1999. Dotlej je bila to ena izmed bolje varovanih rimskih skrivnosti, ki je bila dostopna le strokovnjakom in redkim izbrancem. Ureditev prostorov, ki jih krasijo dobro ohranjene freske, je stala 2,5 milijona evrov.

Neronovi nasledniki so si po cesarjevem samomoru prizadevali, da bi zabrisali vse sledi o krutem vladarju, znanem po svojih ekscesih. Iz jezerca, ki je ležalo ob vili, je tako zrasel Flavijski amfiteater oziroma Kolosej, rimski cesar Trajan pa je dal na večjem delu območja, ki je pripadalo vili, postaviti terme.
Zanimivo je, da se moramo ravno gradnji, ki je zasula Neronovo vilo, zahvaliti, da so se freske tako dobro ohranile. Danes sodijo ob tistih v Pompejih med najbolje ohranjene rimske antične freske.