Ogromna kipa Bude, ki sta bila v 6. in 7. stoletju izklesana v pečini doline Bamidžan v osrednjem Afganistanu, sta stoletja stražila vhod v budistični samostan. Nastala sta v obdobju, ko je bil budizem prevladujoča religija v regiji, Bamidžan pa je bil središče trgovskih poti med Kitajsko, Evropo, Indijo in Srednjo Azijo.

Večja pragmatičnost nove generacije
Kipa sta spadala med najbolj znana zgodovinska in kulturna prizorišča na afganistanskih tleh. Po pisanju Washington Posta naj bi talibani zdaj razmišljali o njuni obnovi. A kot ocenjujejo pri časniku, ne gre le za gesto, temveč je novi talibanski režim dejansko bolj pragmatičen kot tisti, ki je državi vladal med letoma 1996 in 2001.

Mlajše generacije talibanov med drugim glede razstreljenih kipov menijo, da je bilo njuno uničenje napaka in da bi ju bilo treba obnoviti. Talibanski uradniki pa v obnovi znamenitosti vidijo možnost vira dohodkov, saj bi lahko na ta način znova pritegnili turiste. "Bamidžan in zlasti Budi so za našo državo zelo pomembni, prav tako za svet," je v intervjuju za časnik dejal namestnik afganistanskega ministra za kulturo Atikula Aziz. Dodal je, da je bilo za zaščito kulturne dediščine po vsem Afganistanu razporejenih več kot 1000 stražarjev, katerih nalogi sta omejevanje dostopa do določenih lokacij in nadzor nad prodajo vstopnic.

Po pisanju Washington Posta so se visoki talibanski uradniki v preteklem mesecu udeležili odprtja pomembnega oddelka nacionalnega muzeja v Kabulu, namenjenega budističnim umetninam, kar je prejkone presenetilo tamkajšnje zaposlene.

A niso vsi naklonjeni obnovi budističnih podob. Guverner province Bamidžan Abdulah Sarhadi meni, da je bilo uničenje kipov prava odločitev, saj je Afganistan pač muslimanski.

Sorodna novica Ostanki ogromnega budističnega mesta Mes Ajnak lahko izginejo zaradi kitajskega rudnika

Bamidžan obiskujejo večinoma domači turisti
Vendar pa ob vznožju uničenih kipov dejansko deluje blagajna, pri kateri za obisk Afganistancem zaračunajo 0,53 evra in tujcem 3,15 evra. Obisk sicer ni velik, a regionalna vlada že načrtuje tudi tržnico s spominki. Po besedah direktorja za informacije in kulturo pri regionalni vladi Sajfurahmana Mohamadija je lani pokrajino obiskalo 200.000 večinoma domačih turistov. Bamidžan je že dolgo ena najrevnejših regij Afganistana, tamkajšnji prebivalci pa se trudijo preživeti z rudarstvom in kmetijstvom. "Ta arheološka najdišča bi lahko močno izboljšala življenje ljudi," je še dejal Mohamadi.

Na Unescovem seznamu ogrožene svetovne kulturne dediščine
Regija Bamidžan je od leta 2003 uvrščena na Unescov seznam ogrožene svetovne kulturne dediščine, a je bilo od avgusta 2021, ko so se talibani po dokončnem umiku Američanov vrnili na oblast, tam opravljenega le malo arheološkega dela. Vlada je sicer dodala straže in vrata za zaščito najdišča, vendar ne more financirati obsežnejših del. Mohamadi je zato pozval arheološke skupine, naj se "vrnejo na delo, saj je to dediščina vsega sveta." Unesco je sicer že pred leti razmišljal o možnostih rekonstrukcije Bud v Bamidžanu.

Afganistanska dediščina, ki je izjemne vrednosti
Ob vrnitvi talibanov na oblast je tiskovni predstavnik Unesca Thomas Mallard poudaril, da je bogata in raznolika dediščina Afganistana izjemne vrednosti za človeštvo in da mora biti ohranjena. Med pomembnimi gradniki afganistanske kulturne dediščine je navedel Muzej islamske umetnosti v mestu Gazni, Unescova območja svetovne dediščine (minaret in arheološka najdišča v Džamu) in Narodni muzej Afganistana v Kabulu. A prav posebej je poudaril ravno kulturno krajino in arheološka najdišča v Bamidžanu, je leta 2021 poročala ruska tiskovna agencija Tass.