Opera o manj znani sestri Felixa Mendelssohna Bartholdyja

Pred praizvedbo opere Solo Fanny

Fanny Mendelssohn oziroma Hensel je bila nadarjena skladateljica, ki pa je bila vedno v senci bolj znanega brata Felixa Mendelssohna Bartholdyja.

Opera Solo Fanny v središče postavlja odnos med bratom in sestro Felixom Mendelssohnom Bartholdyjem in Fanny Hensel.

Ob 200-letnici rojstva skladatelja Felixa Mendelssohna Bartholdyja se bodo spomnili njegove sestre, po krivici nekoliko pozabljene skladateljice in pianistke. O njej so napisali opero.

Fanny Mendelssohn oziroma Hensel je bila nadarjena skladateljica, ki pa je bila vedno v senci bolj znanega brata Felixa Mendelssohna Bartholdyja. Foto:

Notni zapis Fanny Hensel z ilustracijo Wilhelma Hensla — Opera Solo Fanny v središče postavlja odnos med bratom in sestro Felixom Mendelssohnom Bartholdyjem in Fanny Hensel.

Opera z naslovom Solo Fanny je delo Roberta Mietha, prvič pa jo bodo uprizorili 14. septembra, in sicer v leipziški operi. V središču opere, v kateri vodilno vlogo prevzema sopranistka Christiane Wolff, je odnos med Fanny in njenim veliko bolj slovitim bratom Felixom Mendelssohnom Bartholdyjem. Prek zgodbe o Fanny spoznavamo tudi drugačnega Felixa, saj je bila ravno njegova glasbeno tako kot on nadarjena sestra njegova zaupnica. Bila je oseba, ki mu je bila najbližje, in prek nje tudi spoznamo nekatere zanimive dogodke iz kroga ljudi, ki so obdajali enega vodilnih skladateljev romantične linije.

Znamenita družina Mendelssohnovih
Prek zgodbe o Fanny, ki se je poročila z v svojem času zelo spoštovanim slikarjem Wilhelmom Henslom, bolje spoznamo tudi eno od nemških družin, ki so bistveno zaznamovale kulturni utrip severne Nemčije oziroma Prusije v 18. in 19. stoletju. Felix in Fanny sta bila namreč vnuka filozofa Mosesa Mendelssohna, začetnika judovskega razsvetljenstva oziroma haskale in tistega, ki je na Nemškem živeče Jude spodbudil k izstopu iz geta in k vključevanju v nemško kulturo. Vsi njegovi otroci pa vendar niso imeli očetove vere, da bo Judom, ki se bodo vključili v nemško kulturo, zagotovljeno boljše življenje.

Njegov sin Abraham, oče Felixa in Fanny, je vse svoje otroke krstil, odločitev pa pospremil z besedami: "Krščanstvo je vera večine civiliziranih ljudi." Hitro se je izkazalo, da tudi prestop v krščanstvo ne zadošča in tudi konvertiti niso bili vedno sprejeti kot Nemcem v civiliziranosti enakovredni ljudje. Richard Wagner seveda ne more biti citiran kot nekdo, čigar mnenje bi izražalo nazorovanje Nemcev vobče, a vendar se ozrimo k njegovemu mnenju. Šlo je vendar za moža, ki je skrivaj občudoval talent in glasbo Felixa Mendelssohna Bartholdyja, a je v javnosti njegovo glasbo zametoval in dejal, da Judje in njihovi konvertitski potomci ne zmorejo v umetnosti "doseči tistega globokega učinka, ki spominja na nekaj, kar preiskuje srce, in kar je tisto, kar od umetnosti pričakujemo."

Sodobna muzikološka znanost meni drugače in predvsem od sedemdesetih let dalje veliko pozornosti namenja raziskovanju dela Fanny Hensel. Neposredna posledica tega je, da so nekaj njenih del krstno izvedli šele v osemdesetih, nazadnje pa je leta 1990 astronom Eric W. Elst po njej poimenoval celo majhen planet.