Vendar pa bodo morali njegovi oboževalci še malo počakati, ker se bo to zgodilo leta 2017, ko bo Kaufmann nastopil v londonski Royal Operi. Operni zanesenjaki že dalj časa čakajo, da bo 45-letni nemški tenorist nastopil v epskih opernih vlogah. Prihodnji teden bo v Covent Gardnu nastopil v naslovni vlogi Giordanove opere Andrea Chenier, pripravljen pa je tudi na vlogo Verdijevega ljubosumnega Moora. A kot je dodal, na Wagnerjevega naivnega Siegfrieda, ki ga prav tako čakajo njegovi navdušenci, še ni pripravljen.

"Res je, da načrtujemo Otella," je dejal Kaufmann, potem ko je glasbeni direktor londonske operne hiše Antonio Pappano potrdil, da bo Kaufmann v Londonu pel tudi v sezoni 2017. "Na eni strani čutiš, da je prav, da to narediš. Na drugi strani pa ne gre le za tehnično vprašanje, temveč tudi za izkušnje, pa tudi za vzdržljivost, da lahko odpoješ tako zahtevno vlogo," je pojasnil Kaufmann. Kot je dodal, se zaveda, da ima glas za Otella, Tristana ali Siegfrieda, vendar pa želi ohraniti čim širši repertoar vlog. To tudi pomeni, da bo po Otellu preteklo kar nekaj vode, preden bo zapel Siegfrieda. "Ne, prav gotovo ne bo prišel kmalu za Otellom," je bil odločen.

Občinstvo ga obožuje
Kaufmann spada med redke operne izvajalce, ki razprodajo velika prizorišča, kot sta Covent Garden ali Metropolitanska opera v New Yorku. Na vprašanje, ali bi šel po stopinjah treh tenorjev (Jose Carreras, Placido Domingo in Luciano Pavarotti), pa odgovarja, da tega ne načrtuje. "Kadar koli me ljudje vprašajo, ali bom to naredil, mislim, da bi, če bi bile okoliščine prave, recimo v dobrodelne namene, ne pa, da bi polnil lastni žep. Toda počakajmo, bomo videli. To se gotovo ne bo zgodilo letos," je pojasnil svoje razmišljanje.

Če je tu njegovo mnenje še oklevajoče, pa je drugače glede dojemanja opere. Kaufmann jo strastno zagovarja pred obtožbami, da je elitistična ali zastarela. "Berem članke o padcu operne umetnosti, ki namerava umreti. Toda to ni res, opera ne bo umrla," je prepričan. "Narediti moraš vse, da ohraniš svoj fokus in da počneš dobre stvari za njen ugled." Kot pravi, je opera v nasprotju z muzejskimi eksponati živa, in če bi umrla, bi umrla v celoti. "Opere ne moreš obesiti v muzej in je gledati, temveč jo moraš izvajati."

Kaufmann, rojen 10. julija 1969 v Münchnu očetu, ki je delal v zavarovalnici, in mami, vzgojiteljici v vrtcu, je začel pri osmih igrati klavir, sodeloval pa je tudi v osnovnošolskem zboru. Čeprav je leta 1989 opravljal sprejemne izpite na fakulteti za matematiko, pa je poleti istega leta začel izobraževanje na münchenski univerzi za glasbo. Že med študijem petja je odpel več manjših vlog v bavarski operi, potem pa z odliko diplomiral iz opere in koncertiranja.

Izjemna kariera bavarskega pevca
Svojo profesionalno pot je začel leta 1994 v operi v Saarbrücknu. Leta 1995 se je znašel v veliki krizi zaradi težav z glasom, pri čemer mu je potem pomagal ameriški bariton Michael Rhodes, ki ga je naučil drugačnega, bolj sproščenega načina petja. Kmalu je začel gostovati v različnih nemških operah, med njimi v Stuttgartu in Hamburgu, pozneje pa je sledilo tudi osvajanje svetovnih opernih odrov. Na znamenitem salzburškem festivalu je debitiral leta 1999 v Busonijevem Doktorju Faustu.

V sezoni 2006/2007 je v Covent Gardnu navduševal z Don Josejem v Bizetovi Carmen, leto pozneje pa kot Alfredo v Verdijevi Traviati tako na odru Metropolitanske opere kot v Covent Gardnu. V zadnjih letih poje najbolj odmevne tenorske vloge, med drugim je odpel Lohengrina na otvoritvenem večeru festivala Bayreuth leta 2010. Junija lani je v Londonu pel vlogo v Puccinijevi Manon Lescautu, isto vlogo Des Grieuxa pa je novembra potem odpel še v drugi produkciji v bavarski državni operi.