Oprah Winfrey sicer ni izumila koncepta knjižnega kluba za množično občinstvo, je pa dokazala, da lahko iskrena strast do branja doseže to, česar ne zmorejo niti najbolj prefinjene promocijske kampanje. Foto: AP
Oprah Winfrey sicer ni izumila koncepta knjižnega kluba za množično občinstvo, je pa dokazala, da lahko iskrena strast do branja doseže to, česar ne zmorejo niti najbolj prefinjene promocijske kampanje. Foto: AP

"Kadar knjige ne morem kar tako pozabiti, je to zame vedno znak, da je na njej nekaj močnega in ganljivega," je Oprah za tiskovno agencijo AP pojasnila ta teden, ko je razkrila naslednji roman za svoj klub. To je Hello Beautiful izpod peresa Ann Napolitano, novodobni hommage klasiki Čas deklištva. Roman je na isti dan izšel pri založbi Dial Press, podružnici založbe Penguin Random House. Oprah je prepričana, da je knjiga zaradi svojih univerzalnih tem družine in vztrajnosti primerna za okroglo, mejno številko.

Hello Beautiful je roman, ki je dobil jubilejno stoto nalepko
Hello Beautiful je roman, ki je dobil jubilejno stoto nalepko "Oprah's BookClub". Foto: Amazon

To, da si za naslovnico romana izboriš nalepko "Oprah's Book Club", sicer ne pomeni več samodejno sanjske prodaje, a vseeno pomaga zagotoviti poseben status v založniški industriji. Statistika kaže, da je danes najuspešnejša pri promociji novih del že znanih avtorjev – ko je v svoj klub uvrstila roman Demon Copperhead, se je ta prodajal veliko bolje kot prejšnji dve deli iste avtorice, Barbare Kingslover.

A tudi za prej neznanega avtorja je klic Oprah še vedno ekvivalent temu, da je zadel na loteriji ali pa osvojil oskarja. Oprah, po drugi strani, pravi, da je tudi sama neznansko impresionirana "že nad samo idejo tega", da bo morda kdo kupil in prebral Ano Karenino samo zato, ker mu jo je priporočila ona.

"Kraljica"
"Ona je kraljica," priznava Jenna Bush Hager, ki na NBC-ju vodi priljubljeno knjižno rubriko Read With Jenna. "Spomnim se, da sem bila še v srednji šoli, pa sem brala Gutersonov roman Snow Falling on Cedars samo zato, ker sem v lokalni knjigarni videla, da ga je priporočala Oprah."

Tolstoja vrnila med najbolj brane
Oprahin knjižni klub ima že od leta 1996 ogromen domet in uspeh, nekajkrat se je prerodil, nekajkrat pa se zapletel tudi v škandale. A kljub temu je prestal vse pretrese in spremembe – tako v voditeljičini televizijski karieri kot tudi v sami založniški industriji, nista ga pokopala ne razmah spleta ne afera v povezavi s premajhno zastopanostjo manjšin v založništvu. Po zaslugi Oprah so ogromno občinstvo našle sodobne avtorice, ki sicer nikoli ne bi dobile take platforme (na primer Jacquelyn Mitchard in Jane Hamilton), klasična dela, ki so se znašla na seznamu, denimo že omenjena Ana Karenina ali pa Faulknerjev As I Lay Dying, pa so se povzpela po lestvicah prodajnih uspešnic.

Ljudje prepoznajo iskreno ljubezen do branja
Oprah Winfrey sicer ni izumila koncepta knjižnega kluba za množično občinstvo, je pa dokazala, da lahko iskrena strast do branja doseže to, česar ne zmorejo niti najbolj prefinjene promocijske kampanje.

In potem so tu še afere. Prav njene "problematične" izbire – v tem pogledu najbrž izstopata romana Milijon majhnih koščkov Jamesa Freya (avtobiografija, ki to v resnici ni bila) in pa American Dirt Jeanine Cummins (kritizirana zaradi stereotipne upodobitve Mehičanov) – so toliko prahu dvignile prav zato, ker jim je podpora Oprah pred tem dala ogromno mero kredibilnosti.

Oprah je pomagala promovirati tudi prvo knjigo nekdanje prve dame Michelle Obama. Foto: AP
Oprah je pomagala promovirati tudi prvo knjigo nekdanje prve dame Michelle Obama. Foto: AP
Sorodna novica Laž je prodajal kot resnico

Knjižni klub se je rodil iz debat o knjigah, v katere sta se zapletali Oprah in njena producentka, Alice McGee. Leta 1996 je McGee voditeljici vendarle predlagala, da bi lahko svoje predloge za branje delila tudi z gledalci. Prvi predlog je bil roman Tako globoko kot ocean avtorice Jacquelyn Mitchard, ki so ga bralci pokupili v več kot dveh milijonih izvodih.

Med večjimi uspešnicami so bila tako dela že uveljavljenih avtorjev, kot sta Joyce Carol Oates (We Were the Mulvaneys) in Toni Morrison (The Bluest Eye), in pa prej neznanih imen, kot sta Janet Fitch in Tawni O’Dell.

Klub je bil celo tako zelo uspešen, da so številni sumili, da Oprah s svojimi priporočili trguje. Še celo Quincey Jones jo je, se spominja Oprah, nekoč vprašal: "Koliko ti plačujejo za ta tvoj knjižni klub, srči?"

"Poiskala sem jih v telefonskem imeniku"
A v resnici je bil proces izbiranja sprva tako zelo neformalen, da se ni Oprah ukvarjala niti z iskanjem stika z založbami ali agenti. "Wallyja Lamba sem kar poklicala po telefonu," je povedala o avtorju romana She’s Come Undone, četrtega naslova v njenem klubu. "Na začetku je šlo tako, da sem prebrala dobro knjigo in poiskala pisatelja. Na zadnji strani si našel biografske podatke o avtorju, tudi to, kje živi. Takrat smo imeli še telefonske imenike in čisto v vsakem primeru sem lahko avtorjevo številko dobila kar v imeniku."

S častnim doktoratom univerze Harvard. Foto: EPA
S častnim doktoratom univerze Harvard. Foto: EPA

Od "afere Frey" naprej preverjajo ozadja
Zdaj je sistem malo bolj strukturiran. Leigh Newman, urednica knjižne sekcije za spletno revijo Oprah Daily, najprej stopi v stik z urednikom in se dogovori za "klic presenečenja" avtorju oz. avtorici. Celotna ekipa ljudi prečeše avtorjevo ozadje, da ne bi pozneje na dan priplavalo kaj "problematičnega", pa naj gre za obtožbe plagiatorstva ali pa kriminalno preteklost.

To preverjanje so vpeljali, ko se je izkazalo, da je bilo v romanu Milijon majhnih koščkov ogromno izmišljenega, čeprav je bil promoviran kot avtobiografija ozdravljenega odvisnika. Oprah je avtorja, Jamesa Freya, zvlekla nazaj v oddajo in ga pred milijoni gledalcev silila, da se je opravičeval in pojasnjeval.

"Vse skupaj sem vzela tako zelo osebno," se spominja danes. "Najbrž si ne bi smela vsega tega tako vzeti k srcu, ampak zdelo se mi je, da je razočaral mene, sama pa sem razočarala bralce ... Jaz sem bila tista, ki je govorila: 'Si lahko mislite, da je to resnična zgodba?' Zaradi tega sem se počutila trapasto, v zadregi."

Začetni tempo je morala upočasniti
Kake fiksne časovnice knjižni klub nima. Prvih nekaj let je povprečno priporočala po eno knjigo na leto, kar se je kmalu izkazalo za preveč izčrpavajoč tempo. V letih 2002 in 2003 je klub bolj ali manj miroval, nato je bil dve leti posvečen klasični literaturi, potem pa je šlo naprej z eno ali dvema novima knjigama na leto. Ko je leta 2011 Oprah nehala snemati svoj šov, je zagnala Oprah’s Book Club 2.0, ki ima poudarek seveda na digitalnih medijih.

Trenutno meri na to, da novo knjižno priporočilo pošlje v svet vsakih osem tednov, kar pospremi z intervjujem in z interaktivnimi vsebinami na svoji spletni strani. Tematsko, količinsko ali vsebinsko si ne zastavlja specifičnih ciljev, se je pa po aferi z romanom American Dirt leta 2020 zavezala, da "se bo odprla več latinskoameriškim avtorjem". Od takrat ni sicer v klub sprejela še nobenega novega. "Nikoli ne bi izbrala avtorja samo zato, ker je Latinskoameričan, temnopolt ali Indijec," opozarja. "Ne bom se pustila stlačiti v ta predalček. Knjiga mora zaživeti na več ravneh, če naj me prepriča. To ne pomeni, da ne obstajajo fantastična dela avtorjev vseh ras in narodov. To pomeni samo, da še nisem našla primerne za klub. Ampak imam to v mislih in nekajkrat smo bili že zelo blizu."

Kakšna je krajina knjižnih priporočil danes?
Včasih na njene odločitve vpliva tudi – konkurenca. V zadnjih letih sta precej bralsko zagnanih oboževalcev v svojih klubih nabrali tudi Reese Witherspoon in Jenna Bush Hager. (Reese Witherspoon je pomagala zagnati fenomen z naslovom Kjer pojo raki.) Kakšne knjige, na primer dela Colleen Hoover, se v ospredje prebijejo s pomočjo entuziastičnih in množičnih objav na TikToku. Če Oprah sliši, da bo kako knjigo priporočala katera od kolegic, se umakne in izbere drug naslov. Kljub temu pa se zaveda, kakšno mesto ji pripada v hierarhiji stvari: "Z mojim klubom se je ta debata odprla in na to sem zelo, zelo ponosna."