Najdbe s tamkajšnje keltske nekropole Sejmišče se v Posavskem muzeju Brežice od danes predstavljajo na arheološki razstavi Osem kopit za dvoje koles, ki postavlja na ogled rezultate zadnjih raziskav omenjenega arheološkega najdišča.

Po besedah avtorice razstave, arheologinje in višje kustosinje brežiškega muzeja Jane Puhar, so pokopi z vozovi, ki jih poznamo iz obdobja mlajše železne dobe, prava redkost. Na slovenskih tleh so do zdaj odkrili le tri takšne, vse te pa prav na območju Sejmišča.

Na območju Sejmišča odkritih nekaj več kot 160 žganih keltskih grobov
Arheološko najdišče Sejmišče se razprostira na območju prodne savske terase, kjer so keltski grobovi, med katerimi je izstopal del grobišča s tako imenovanimi bojevniškimi grobovi. Grobišče je v večjem delu raziskano, na njem so do danes odkrili nekaj več kot 160 žganih keltskih grobov, ki se po strokovni oceni časovno umeščajo med sredino 3. stol. pr. n. št. in sredino 2. stol. pr. n. št. Pokojniki, ki so jih pokopali tam, so pripadali keltski skupnosti Tavriskov. Ta skupnost je v mlajši železni dobi poseljevala osrednji in vzhodni del današnje Slovenije.

Kovinski ostanki trojice keltskih bojnih vozov
Brežiško grobišče na Sejmišču umeščajo med pomembnejša slovenska najdišča mlajše železne dobe vse od odkritja prvega tam izkopanega keltskega bojnega voza, ki ga je njegov najditelj in takratni arheolog v brežiškem muzeju Mitja Guštin označil za "prazgodovinski tank". Tudi ta prvi odkriti keltski bojni voz so ob pogrebu skupaj z njegovim lastnikom ali morda lastnikoma sežgali na pogrebni grmadi. Kovinske dele voza, ki jih ogenj ni uničil, pa so pogrebci položili v dva grobova oziroma med oba bojevnika.

Leta 2014 so na območju nekdanjega brežiškega sejmišča odkrili še drugi primerek keltskega bojnega voza, pravo presenečenje pa so prinesla zadnja izkopavanja leta 2017, ko so na tem grobišču odkrili najbogatejši pokop, ki je poleg tretjega odkritega bojnega voza vseboval še etruščansko bronasto situlo, uvoženo s severnoitalskega oziroma z etruščanskega območja. Situla za 100 do 150 let presega starost omenjenih keltskih grobnih najdb in po besedah avtorice razstave velja za najstarejšo arheološko najdbo te keltske nekropole.

Voz je upravljal voznik, ki je imel ob sebi še bojevnika, opremljenega s ščitom in sulico. Voz je bil lahek, vzmeten ter izdelan iz lesenih, usnjenih in kovinskih delov. V grobovih na Sejmišču so se ohranili izključno kovinski deli vozov: kolesni in pestni obroči, kolesni zatiči, okrasni pokrovi koles in deli podvozja. Ob delih vozov so izkopali tudi konjske žvale.

Podobna vloga, kot jo imajo sodobna oklepna bojna vozila
Kot je pojasnila Jana Puhar, je imel bojni voz v prazgodovinskem vojskovanju podobno vlogo, kot jo imajo sodobna oklepna bojna vozila. Keltom sta vojaška taktika in uporaba napredne bojne opreme pri osvajalskih pohodih zagotavljali prednost pred nasprotniki. Kot vojaška velesila so bili enakovreden nasprotnik odlično organiziranih Rimljanov, ki so ob proučevanju svojih sovražnikov zapustili številne zapise o keltskem vojskovanju. Na podlagi najdb iz Brežic arheologi ugotavljajo, da so Tavriski uporabljali značilen keltski enoosni voz, ki sta ga vlekla konja, vprežena v skupni jarem.

Rekonstrukcija keltskega bojnega voza v naravni velikosti, ki so jo izdelali na podlagi arheoloških odkritij, je na razstavi Osem kopit za dvoje koles prvič predstavljena javnosti in jo bodo uvrstili tudi v stalno arheološko razstavo brežiškega muzeja.