Dokumentarni film Pesem upora - na prvem programu TV Slovenija ga bodo predvajali v torek, 24. 11., ob 21.00 - bi lahko, če si privoščimo nekoliko več svobode pri zamejevanju interpretacijskega okvira, poimenovali tudi pesem življenja. Če se namreč sklicujemo na francoskega pisatelja in filozofa Alberta Camusa, je namreč prav revolt oziroma upor tisto, kar vzpostavi etičnega človeka, ki ne obupuje zaradi zavedanja o svoji smrtnosti. Medtem ko v svojem eseju L'Homme révolté (Upornik) naniza zgodovinski lok tovrstnih etičnih upornikov, ki segajo od Epikurja prek markiza de Sada, G. F. W. Hegla, Dostojevskega, Nietzscheja do Bretona, Camus razvije tezo, da upor izvira iz inherentne potrebe posameznika, da se bojuje za pravico. Taki borci za pravico so bili tudi partizani, ki so za enega izmed svojih 'orodij' izbrali pesem.
Nekoč je bilo pisanje o partizanski kulturi pisanje proti toku, danes je skoraj 'mainstream'Povoda za dokumentarni film, pri katerem je sodeloval tudi snemalec Aleš Živec, sta bila predvsem dva. Film je namreč nastajal v letu, v katerem Partizanski pevski zbor, naslednik Invalidskega pevskega zbora, slavi 65-letnico, prav tako letos pa se spominjamo dirigenta Radovana Gobca, ki se je rodil pred 100 leti. Razlogov za dokumentarec je še več, med njimi je tudi vedno večje zanimanje za kulturno življenje med partizanskim odporom. O tem v filmu spregovori tudi Miklavž Komelj, ki se tudi znanstveno ukvarja s kulturo partizanskega gibanja in ki v oddajo pove, da ko je pred leti začel pisati o partizanski kulturi, je bilo to dejanje proti toku, danes pa je to že skorajda 'mainstream'. Po njegovem mnenju so partizanske pesmi aktualne tudi zato, ker so oblika sporočila o zoperstavljanju kapitalističnemu sistemu.
Današnji 'partizanski' zbori
Po nekaj letih pozabe lahko tako partizanske pesmi spet slišimo tudi na koncertih, veselicah ... Pesem upora nam tako ob spominu na tiste, ki so partizansko pesem razvijali, in ob komentatorjih pojava partizanske pesmi, kot sta ob Miklavžu Komelju na primer Matjaž Kmecl in Rastko Močnik, predstavlja tudi tiste, ki partizansko pesem ohranjajo živo. To so vsaj Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča in Garažni ženski pevski zbor Kombinat. Filmska ekipa je vse tri zbore snemala tam, kjer vadijo in nastopajo. Tako je nastal tudi zanimiv prikaz 'ujetosti' oziroma 'vklopljenosti' partizanske pesmi v sodobno mestno okolje, ki mu namesto tabornih ognjev, na pol porušenih hiš in gozda vladajo palače kapitala, nakupovalni centri in megaplakati.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje