Kot so sporočili iz Egipta, je pariški muzej leta 2000 pridobil pet izsekov iz staroegipčanskih fresk, čeprav so njegovi sodelavci menda dobro vedeli, da gre za arheološke najdbe, ki so jih ukradli v osemdesetih letih in bi zato moral vsak, ki bi z njimi prišel v stik, nemudoma obvestiti egiptovsko vlado. Egipt od Louvra zahteva vrnitev 3200 let starih fresk, ki so bile zelo verjetno del grobnice uradnika Tetakija, pokopanega v Dolini kraljev v bližini mesta Luksor.
Vrnitev spornih fresk v nekaj tednih
Spor med najznamenitejšim in najbolj obiskanim francoskim muzejem bo očitno kmalu poravnan. Francoski minister za kulturo Frederic Mitterrand je namreč kmalu po egiptovskem protestu sklical srečanje egiptologov. Konzorcij strokovnjakov je odločil, da so dokazi, ki jih je predložil Egipt, zadovoljivi. Mitterrand tako sporoča, da bodo tri freske sicer zelo majhnega formata - gre za plošče, široke 15 in visoke 30 centimetrov - v Egipt odpotovale že v nekaj tednih. Obenem pa je Mitterrand zavrnil namigovanja Egipta, da so se v Louvru za nakup odločili kljub zavedanju, da gre za ukradeno blago. Sodelavci Louvra so namreč verjeli, da so bile štiri freske, ki so jih leta 2000 kupili od pariške galerije Maspero, in še ena, ki so jo tri leta pozneje pridobili na javni dražbi, opremljene z avtentičnimi certifikati.
Več kot 50.000 eksponatov
Jasno je, da vrnitev petih fragmentov antičnih fresk ne bo osiromašila Louvrovega egiptološkega oddelka, ki obravnava zgodovino Egipta od pozne prazgodovine (okoli 4000 pr. n. št.) do obdobja zgodnjega krščanstva oziroma do okoli 4. stoletja. Egipčanska zbirka danes obsega več kot 50.000 eksponatov, zanimiva pa je tudi njegova zgodovina. Drugače od zelo razširjenega prepričanja ustanovitev oddelka ni neposredno povezana z Napoleonovo ekspedicijo v Egiptu med letoma 1798 in 1801.
Bistvena za ustanovitev oddelka je bila dejavnost že omenjenega Jean-Francoisa Champoliona, ki je leta 1822 razrešil skrivnost faraonske pisave, ki je pomagal ustanoviti egipčanski muzej v Torinu in ki mu je uspelo prepričati francoskega kralja Karla X., da je odkupil tri velike egiptološke zbirke, ki so tedaj prišle na trg. To je bil temelj Louvrove egiptološke zbirke in 15. decembra 1827 so Champloiona imenovali za kuratorja novega oddelka muzeja Louvre.
Francozi hrepenijo po informacijah iz Egipta
Sicer pa je treba omeniti, da je bila organizacija egiptološkega oddelka tudi posledica egipčanske 'norije' oziroma izrednega zanimanja francoskega javnosti za stari Egipt, ki ga je uspelo zanetiti strokovnjakom, ki so v Egiptu spremljali Napoleona in ki so s poročili o svojih odkritjih francosko javnost 'zalagali' med letoma 1810 in 1830. V tem pogledu omenjamo publikacije Vivanta Denona Voyage dans le Haute et la Basse Égypte (Potovanje po zgornjem in spodnjem Egiptu) in prispevke, ki so jih pod naslovom Descriptions de l'Égypte (Opisi Egipta) izdajali znanstveniki, ki so spremljali Napoleona.
Od ustanovitve oddelka je muzej redno kupoval nove zbirke, nekateri najdragocenejši eksponati pa so v muzej prišli kot donacije - ameriški zbiratelj Atherton Curtis je tako Louvru zapustil kar okoli 1.500 predmetov, skupnost dobrotnikov muzeja Société des Amis du Louvru (Družba prijateljev Louvra) pa je med drugim leta 1997 omogočila pridobitev redkega kipa kraljice Veret. Oddelek je zadnjo pomembnejšo novost pridobil leta 2005. Gre za fragment tempeljskega zidu, na katerem freska predstavlja daritveni prizor oziroma ohranjanje dobrega odnosa med tuzemstvom in nebesi. Eksponat izvira iz ptolemajskega obdobja, in sicer iz nubijskega predela starega Egipta.