Pozitivnih je bilo 10,3 odstotkov testov.
Na poroko je povabljenih stodvanajst svatov.
13 študentov je prejelo denarno nadomestilo.
Andrej je zasedel 101. (sto prvo) mesto.
Cene goriv so se zvišale za 12%.
Ocenjevanja se je udeležilo 102 dijakov.
Njegova telesna temperatura je narasla za 2.2°C.
Dolguješ mi 10120 evrov.
Sto tisoči obiskovalec prejme nagrado.

V zgoraj zapisanih povedih so izpostavljene najpogostejše napake, ki se pojavljajo pri zapisovanju števil (z besedo). Če ste "alergični" na tovrstne jezikovne napake ali pa ste pozabili, kako se števila vedejo v besedilih, obvezno nadaljujte branje.

Glavni, vrstilni, množilni, ločilni … števniki
Števniki so besede, s katerimi poimenujemo količino česa (glavni števniki) in položaj v vrsti (vrstilni števniki). Kako jih zapišemo z besedo?

Glavni števniki
Če glavne števnike zapišemo s števkami, za njimi ne pišemo pike, če jih pišemo z besedami, upoštevamo ta pravopisna pravila: (glavne) števnike od 1 do 99 pišemo skupaj; stotice pišemo skupaj (petsto), druge dele pa narazen (petsto pet); tisočice zapisujemo narazen (tristo tisoč).

543 – petsto triinštirideset
2345 – dva tisoč tristo petinštirideset
111.432 – sto enajst tisoč štiristo dvaintrideset

Vrstilni števniki
Če vrstilne števnike pišemo s števkami, za njimi pišemo piko, če jih pišemo z besedami, pišemo vse njihove dele skupaj in s končnico -i.

34. – štiriintrideseti
547.777. – petstosedeminštiridesettisočsedemstosedeminsedemdeseti

Poleg glavnih in vrstilnih števnikov poznamo tudi ločilne in množilne števnike. Z ločilnimi števniki poimenujemo količino prvin ali vrst nečesa (troje hlač, dvoje očal). Množilne števnike uporabljamo za poimenovanje delov nečesa (trojno dno).

Števila in simbol merske enote ob njih
Simbole merske enote pišemo (načeloma) s presledkom za številko. Zakaj načeloma? Ker se v algebri pojavlja tudi zapis tipa 2a + 2b, stično zapisujemo tudi simbol za stopinje, 55°. Pravilno je torej: 5 m, 32 €, 43 %, 5 °C. Če boste v dvomih – stično ali nestično – pomislite, kako bi simbol zapisali z besedo: 43 odstotkov, in ne 43odstotkov.

Še več težav se pojavi pri branju merskih enot ob decimalno zapisanih številih ali takrat, ko mersko enoto zapišemo z besedo. Poglejmo primera.

Pritrdilno je odgovorilo 33,3 odstotkov vprašanih.
Pritrdilno je odgovorilo 33,3 odstotka vprašanih.

Skladenjski položaj zahteva z besedo zapisano mersko enoto ob decimalno zapisani številki v rodilniku ednine. Vprašamo se namreč: Štiri desetine česa? Odstotka. V primeru zapisa 3,14 bi se vprašali: Štirinajst stotin česa? Odstotka. Pazimo tudi pri samostalnikih, ki imajo nadomestno osnovo: 12,5 človeka (in ne ljudi).

Omenimo še izraz cela/celi/cele pri branju decimalnih števil. Ta izraz se ujema s celim delom (številom pred decimalno vejico) in se nanaša na izraz enota (ki ga nikoli ne izgovorimo), zato je izraz cela vedno ženskega spola: ena cela tri odstotka (1,3 %), pet celih deset evra (5,10 €).

Nekaj slogovnih napotkov za pisanje števil
Zagotovo ste že slišali za nenapisano pravilo, ki pravi, da števila, nižja od 12 (tudi 10), v besedilih pišemo z besedo, števila, višja od 12 (ali 10), pa s številko. V različnih besedilih opazimo odstopanja od tega napotka, pomembno je, da smo pri zapisovanju števil v okviru istega besedila dosledni.

Kdaj je števnike bolj priporočljivo zapisati z besedo? Ko se števila pojavijo na začetku povedi, jih zapišemo z besedo, prav tako z besedo zapisujemo števila v naslovih:

Trinajst študentov, starih 19–22 let, se je odločilo za sodelovanje pri projektu.
Policisti so prijeli štiri mladoletne prestopnike.

Kdaj je števnike bolj priporočljivo pisati s števkami? Ob simbolih za merske enote (5 m, 65 %) in ob stiku dveh ali več števil (osem 5-kilogramskih buč).

Pravopis nam glede zapisovanja številk z besedo ne daje konkretnih napotkov, navaja samo, da je zlasti v strokovnih (tehničnih) besedilih glavne števnike – tudi tiste, ki so nižji od 10 – priporočljivo zapisovati s števkami, in ne besedo.

Sklanjanje števnikov
Tudi sklanjanje števnikov nam lahko povzroči kar nekaj preglavic. Toporišič v Slovenski slovnici ne pove prav dosti o sklanjanju števnikov, razen tega, da se števniki, ki se v govoru končujejo na 5–99, sklanjajo z glasovnimi ali ničtimi končnicami.

Pet dijakom je dolžna denar.
Petim dijakom je dolžna denar.

Pogosto opazimo, da tvorci ob številki zapišejo tudi končnico, če število zapišejo z besedo: Pridem ob 2-eh. Tak zapis je napačen, saj končnic ne zapisujemo, ampak bralcu prepustimo, da iz sobesedila razbere, za katero obliko števnika gre.

Tudi števnik milijon se pri sklanjanju vede precej muhasto. Poglejmo, zakaj.

Škodo je utrpelo milijon prebivalcev.

To je dežela z milijon prebivalci.

Kadar števnik milijon stoji ob samostalniku, se lahko vede na dva načina, in sicer; če je milijon rabljen v imenovalniku ali tožilniku, samostalnik ob njem stoji v rodilniku množine, v preostalih sklonih se prilagaja števniku.

Opozorimo še na eno zagato: če je števnik milijon v zvezi z drugim števnikom, oba dela sklanjamo: Mesto z dvema milijonoma prebivalcev.

Pozabljena pravila
Na katerih pravopisnih pravilih za zapisovanje števnikov se je nabral prah? Preden nadaljujete branje, iz predala vzemite zadnje letno poročilo ali na spletu poiščite novico, ki vsebuje števnike.

• Vse tvorjenke iz števnikov zapisujemo skupaj: Že stokrat sem ti rekla, da zamenjaj žarnico.

• Pri zapisovanju števil, večjih od tisoč, upoštevamo pravopisno pravilo, ki pravi, da pika loči tisočice od nižjih enot. To velja predvsem za števila, večja od 10.000 (54.334), manjša števila lahko zapisujemo tudi brez pike (3213).
• Treba je ločiti med decimalno piko in decimalno vejico. Pri zapisovanju decimalnih števil moramo uporabiti vejico: 5,23 in ne 5.23 (ta način zapisovanja je angleški), pri zapisovanju celih števil, večjih od 10.000, pa piko: 11.210, in ne 11,210.
• Število samostalnika za števnikom se prilagaja zadnji števki: 101 list, 402 obiskovalca, 703 dijaki.

V današnji članek smo zajeli veliko različnih jezikovnih zagat, povezanih z zapisovanjem in rabo števil. Smo po vašem mnenju katero izpustili? Primere iz uvoda članka bi jezikovno in slogovno ustrezno zapisali tako:

Pozitivnih je bilo 10,3 odstotka testov.
Na poroko je povabljenih sto dvanajst svatov.
Trinajst študentov je prejelo denarno nadomestilo.
Andrej je zasedel 101. (stoprvo) mesto.
Cene goriv so se zvišale za 12 %.
Ocenjevanja sta se udeležila 102 dijaka.
Njegova telesna temperatura je narasla za 2,2 °C.
Dolguješ mi 10.120 evrov.
Stotisoči obiskovalec prejme nagrado.