S spremljevalnimi glasbeniki bo nastopila znotraj programa Glasbe sveta, v okviru katerega so jo v Ljubljano pripeljali že leta 2007.
Glasba Aynur temelji na kurdskem ljudskem izročilu. Nekatere pesmi so stare več kot 300 let, pevka pa jih podaja sodobno in sveže ter presunljivo pripoveduje o življenju in trpljenju Kurdov. Na koncertih poje v turščini in kurdščini, so zapisali v CD.
Na odru Linhartove dvorane jo bo spremljalo pet glasbenikov, po poročanju časopisa Delo pa je napovedala večer kurdske glasbe s pridihom zahodnih vplivov. Ko jo je novinar Zdenko Matoz vprašal, ali se vidi kot svojevrstna ambasadorka turške in kurdske kulture, je povedala, da je kurdščina njen prvi jezik, materni jezik, zato je povezava seveda drugačna, turščina pa je jezik, s katerim je prav tako odraščala.
"Kako naj izbrišem svoje spomine na otroštvo in kako naj preneham hrepeneti po ljudeh, s katerimi sem se imela nepozabno? Kako naj ignoriram to kulturo, s katero sem zrasla? Vedno je tam, v meni. Brez zadržkov pojem v turščini, saj z jeziki nimam težav. Tudi turška glasba mi daje moč, je zelo bogata in lepa. Vpliv anatolske glasbe je v moji glasbi zelo močen in globok. Človeška ljubezen mora biti nad vsemi identitetami. Potem si lahko opomoremo od bolečine. Naš obstoj pripada temu, kar mislimo, čutimo, verjamemo in ljubimo. Vsi smo pravzaprav ogledalo, da vidimo, kakšni smo," je povedala Aynur.
Položaj kurdskega naroda zadnjih sto let je bil po njenih besedah vselej negotov "in velikokrat kot žogica za namizni tenis med strankami v boju za oblast". Turško sodišče je za nekaj časa prepovedalo njen drugi album Kece Kurdan. "Neposreden vzrok za prepoved je bil, da so pesmi z albuma pozivale kurdske ženske, naj odidejo v gore in se bojujejo," je pojasnila za časopis.
Odraščala je s tradicionalno glasbo in kulturo. Po selitvi v Istanbul so nanjo vplivali različni glasbeni slogi, kot so klasika, jazz, blues, flamenko, reggae, rock, fado in drugi, na svojo glasbo pa gleda kot na konglomerat slogov.
Sodeluje z znanimi glasbeniki in skupinami, kot so svetovno znani violončelist Yo-Yo Ma in Silk Road Ensemble, Kayhan Kalhor, Javier Limon, Kinan Azmeh in Mercan Dede. Z zadnjim je leta 2007 nastopila v Ljubljani v okviru programa Umetnost Turčije.
Nastopila je tudi v dokumentarnem filmu Istanbul Hatirasi Fatiha Akina in dokumentarcu o Yo-Yo Ma in Silk Road Ensemble z naslovom The Music of Strangers v režiji Morgana Nevilla.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje