V prihodnjem letu naj bi po več letih prizadevanj zaživela pisarna, ki bo skrbela za promoviranje slovenske glasbe v tujini. Vzpostavitev t. i. glasbenoizvozne pisarne (music export office), ki bo podpirala uveljavljanje slovenskih glasbenikov v mednarodnem prostoru, je zajeta v novem nacionalnem programu za kulturo 2024–2031. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kulturo, so sredstva za pisarno že zagotovljena v proračunu za kulturo za leti 2025 in 2026. Za zdaj je predvidenih 200.000 evrov na letni ravni z možnostjo poznejšega poviševanja. S tem načrtujejo, da bi pisarna lahko začela delovati že prihodnje leto.
Vodenje pisarne bodo dodelili na podlagi razpisa
Kot pravijo na ministrstvu, v Sloveniji trenutno ne obstaja ustrezna javna agencija ali javni zavod, ki bi mu lahko podelili pooblastilo za izvajanje javne službe na tem področju. Za vodenje pisarne bodo zato izvedli razpis, na katerem bodo kandidati morali pripraviti strategijo razvoja glasbenoizvozne pisarne v naslednjih štirih letih in izkazati reference pri dosedanjem mednarodnem predstavljanju slovenske glasbe, ki bo moralo zajeti širok nabor glasbenih žanrov.
Da bo podpiralo internacionalizacijo glasbe in preboj ustvarjalcev v mednarodno okolje, je ministrstvo zapisalo v resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 in pripadajočem akcijskem načrtu, ki bo po napovedih sprejet do konca leta. Kakšna bo kadrovska struktura pisarne in kakšne bodo njene dejavnosti, pa bo odvisno tudi od načrta dela prijaviteljev na javni razpis ter strategije razvoja predstavljanja slovenske glasbe v tujini za obdobje štirih let.
Ministrstvo ne predvideva polnega financiranja pisarne
Na ministrstvu za kulturo predvidevajo, da bo izbrani prijavitelj sredstva pridobival tudi iz evropskih sredstev oziroma v partnerstvih s tujimi sorodnimi organizacijami ter iz drugih izvenproračunskih virov. Kot so še pojasnili, za večino sorodnih organizacij v Evropi velja, da tovrstno dejavnost v določenem deležu sofinancirajo tudi organizacije za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. V Republiki Sloveniji so to SAZAS (Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije), AIPA (Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, k. o.), Kopriva (društvo za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, k. o.) in IPF (Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, k. o.).
Delo glasbenoizvozne pisarne je dotlej prevzemal ljubljanski MENT, ki deluje pod okriljem Centra urbane kulture Kino Šiška, in glasbenoizvozna pisarna Music Slovenija, ki deluje pod okriljem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra SIGIC, a je bila še vedno brez svojega proračuna. MENT je v mreži evropskih festivalov pogosto delegiral slovenske glasbene izvajalce pa tudi profesionalce na sorodne dogodke v tujini ter jim pomagal pri promociji, mreženju in produkciji. Tako MENT-u kot Music Slovenija pa to ni bila primarna dejavnost ali pa za to niso imeli predvidenega stabilnega proračuna.
SIGIC in Kino Šiška med glavnimi promotorji slovenske glasbe v tujini
Za ustanovitev glasbenoizvozne pisarne se je več let zavzemal nekdanji generalni sekretar SIGIC-a in trenutni sekretar na ministrstvu za kulturo Peter Baroš. "Glasbene pisarne so pogosto organizirane v obliki konzorcijev, v katere so vključeni vsi ključni udeleženci, ki se neposredno ali posredno dotikajo domačega glasbenega prostora. Od nacionalnih in lokalnih resorjev (kultura, turizem, gospodarstvo, delo, izobraževanje, sociala …) do kolektivnih organizacij, založb, festivalov, koncertnih prizorišč in tudi medijev. Vsi našteti vlagajo, ker vedo, da bodo dolgoročno nazaj dobili več," je dejal leta 2018 v intervjuju za portal SIGIC ob zagonu znamke Music Slovenija.
Leto pozneje je bil SIGIC sprejet tudi med člane evropske zveze glasbenoizvoznih pisarn EMEE (European Music Exporters Exchange), lani pa je zanj pripravil celostno poročilo o slovenskem glasbenem trgu, prvi pregled statističnih podatkov in informacij o slovenski glasbi, zbranih v eni publikaciji.
Podobne pisarne že ustanovljene v številnih državah v Evropi in po svetu
"Izvozna pisarna bi lahko na začetku pomagala s financami in znanjem, s katerim bi izvajalcem zagotovili podporo (mogoče celo večletno), da si lahko zagotovijo prisotnost v tujini in šele potem bi se lahko spremljali neki resni rezultati," je februarja letos pred novim začetkom festivala MENT dejal vodja festivala Andraž Kajzer, ki že več let opozarja na nizko državno podporo za glasbeno delovanje.
"Vsak izvajalec na začetku, če želi delati nekaj v tujini, potrebuje podporo za produkcijo in promocijo. [...] Manjka nam bolj stabilna podpora na daljši rok. Sploh ni vizije tega, da skupine delajo od tri do pet let, da dosežejo kritično maso in da si lahko privoščijo ljudi, ki delajo okrog njih. Zdi se mi, da se je ogromno ljudi v teh desetih letih za en hip preizkusilo v tem in so hitro obupali, ker je to blazno zahteven posel, sploh v Sloveniji, če hočeš delovati mednarodno," je dejal Kajzer.
Prizadevanja za ustanovitev glasbenoizvozne pisarne lahko najdemo že v nacionalnem programu za kulturo 2014–2017. Takrat je bilo za ustanovitev Pisarne za slovensko glasbo predvidenih 300.000 evrov, ustanovili pa bi jo v okviru ene izmed že obstoječih institucij. "Naloga Pisarne za slovensko glasbo bo tudi ustrezno povezati štiri temeljne stebre glasbenega trga (glasbena produkcija, koncertno posredovanje, distribucija nosilcev zvoka ter medijska in mednarodna promocija), kar bo imelo sinergične učinke po načelu: boljša produkcija – več koncertov – boljša prepoznavnost – več prodanih nosilcev zvoka," je zapisano v takratnem nacionalnem programu za kulturo, katerega cilj ni bil uresničen.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje